Vlada bo predvidoma jutri obravnavala zadnjo različico novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ločuje javno zdravstvo od zasebnega.
Novelo zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki ločuje javno zdravstvo od zasebnega, bo predvidoma jutri na seji obravnavala vlada. Nato bodo zakon po rednem postopku poslali v parlament. Kaj prinaša zadnja različica?
Kot je pojasnila generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar, v noveli ostaja razmejitev javnega in zasebnega zdravstva z “omejevanjem dela delavcev v javni zdravstveni mreži pri zasebnikih, torej pri tistih, ki delajo tržno zdravstveno dejavnost”. Tako zaposleni v javnem zdravstvu (ki vključuje koncesionarje) ne bodo mogli dobiti soglasja za opravljanje samoplačniških storitev niti pri drugem koncesionarju niti pri čistem zasebniku.
“Ostaja ena majhna izjema, in sicer se lahko zaposleni pri zasebnikih, torej pri tistih, ki delajo samo tržno zdravstveno dejavnost, pod določenimi pogoji zaposlijo v javnem zdravstvenem zavodu,” je pojasnila in dodala, da bo to omogočeno le za delo v terciarnem javnem zdravstvenem zavodu, ki ima naziv klinika ali klinični inštitut. Izjema bo veljala le za “vrhunske strokovnjake, ki uvajajo novo metodo zdravljenja ali diagnostike, in jih ni na razpolago v javnem sektorju”.
Seznam storitev, ki jih bodo lahko opravljali, bo zelo omejen in ga bo predpisal minister za zdravje. “Puščamo si odprta vrata za eno zelo majhno skupino ljudi, ker seveda ne želimo, da bi bili pacienti v našem javnem sistemu prikrajšani za kakršnekoli storitve ali dejavnosti,” je povedala Humar.
Vsi ostali zdravniki, zdravstveni delavci in sodelavci bodo lahko delali samo v javni zdravstveni mreži, to pomeni v zdravstvenih domovih in bolnišnicah ter pri koncesionarjih.
Tržno zdravstveno dejavnost (samoplačniške storitve) bodo lahko izvajali v javnem zdravstvenem zavodu, v katerem so zaposleni, “če se bo ta zdravstveni zavod odločil za organizacijo tržne dejavnosti ob vseh predpogojih v zakonu”, je dejala Humar. Ključni pogoj je, da bo opravljen celoten program zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). “Imeti pa bo moral izdelane natančne analize cen, da ne bo zažiral v javno dejavnost, ločene ordinacijske čase in tako naprej,” je pojasnila in poudarila, da bodo pogoji zelo strogi.
Možne bodo podjemne pogodbe, a ne prek s. p.
Zdravstveni zavodi bodo lahko sklepali podjemne pogodbe, a le z zdravstvenimi delavci (fizičnimi osebami), ne pa z “zdravstvenimi delavci v funkciji samostojnega podjetnika ali pa z nekom, pri katerem je ta zdravstveni delavec zaposlen”, je pojasnila Humar.
V enem primeru zakon predvideva davčno ugodnejše podjemne pogodbe v javnem zdravstvu, in sicer za dodatno delo lastnih zaposlenih, ki bodo na ta način motivirani in nagrajeni. Okvirni izračun kaže, da za 100 evrov bruto po podjemni pogodbi delavec dobi 63 evrov neto. Skupen znesek, ki ga mora plačati delodajalec (bruto bruto), je 133 evrov. Razlika zaradi davčne ugodnosti (v tem primeru 33 evrov) bo šla zaposlenemu, in ne instituciji. Plačilo bo po storitvi, in ne na uro.
Omenjene davčno ugodnejše podjemne pogodbe bodo lahko sklenjene le za program, ki ga predpiše minister, kot je primer skrajševanja čakalnih vrst. “Za ta program javni zdravstveni zavod izdela vse stroškovne kalkulacije, si zada cilje in kazalnike ter seveda o teh ciljih potem tudi poroča ministrstvu za zdravje, tako da je vse zelo strogo kontrolirano in regulirano,” je zatrdila Humar. Zaposleni bo moral pred sklenitvijo podjemne pogodbe opraviti vse, kar od njega zahteva delodajalec, tudi nadure.
Ključne bodo meritve obremenjenosti
Osnova za dodatno nagrajevanje (sklenitev davčno ugodnejše podjemne pogodbe v lastnem zavodu) ali za izdajo soglasja za delo drugje bo merjenje delovne obremenjenosti.
“To se bo v javnih zavodih vzpostavilo v naslednjih mesecih. Ministrstvo pripravlja metodologijo, ki bo predvidoma enotna za celotno državo. Na tej osnovi se bodo izračunavale obremenitve in v končni fazi tudi postavili kadrovski standardi,” je pojasnila Humar.
Do takrat pa bo veljalo, da bo pogoj za izdajo soglasja za delo drugje, da zaposleni dosega najmanj povprečje storilnosti v istem poklicu in dejavnosti v zavodu.
Če bo imel zdravstveni zavod presežek prihodkov nad odhodki (“dobiček”), bo ta ostal v zavodu, in ga ne bo več dobil ustanovitelj, kot je veljalo doslej. To bo veljalo tudi za morebitne zaslužke, ki bi jih zavod dobil iz tržne (samoplačnške) dejavnosti.
Po besedah predstavnikov ministrstva za zdravje želijo tako preprečiti dozdajšnjo prakso, ko nekatere občine pobirajo presežke iz zdravstvenih domov in ta denar porabljajo za nezdravstvene zadeve, na primer za obnovo cest. Denar bodo zavodi lahko namenili denimo za nagrajevanje zaposlenih ali za investicije.
Koncesionarji so gospodarske družbe in bodo lahko z dobički prosto razpolagali, trenutno predvideva zakon. Da to ni sprejemljivo, so ob današnjem umiku svojega zakonskega predloga poudarili v civilni iniciativi Glas ljudstva. Koalicijske poslanske skupine pa so poudarile, da bi morali tudi koncesionarji presežke prihodkov nad odhodki iz opravljanja javne zdravstvene službe namenjati za razvoj zdravstvene dejavnosti, opremo in izobraževanje. Dodali so, da bo to “nujen sestavni del zakona ob končnem glasovanju v državnem zboru”.
Koncesionarji bodo bolj nadzorovani kot doslej, zagotavljajo na ministrstvu. “Morali bodo imeti točno določene in napisane ure, kdaj opravljajo delo za javno mrežo in dovolj (redno) zaposlenih za to delo,” je navedla Humar. Prav tako bodo morali poročati o stroških in delu posebej za del dela, ki ga opravijo za javno zdravstveno mrežo. Kazni bodo strožje, med njimi je tudi odvzem koncesije. Koncesij ne bo več možno preprodajati in dedovati. Ob spremembi lastništva bo koncesija odvzeta.
Bodo zdravniki odhajali?
Ob napovedi novele, ki ločuje zasebno zdravstvo od javnega, so se burno odzvali predvsem v zdravniškem sindikatu Fides in zdravniški zbornici. Oboji so izrazili zaskrbljenost, da bodo zdravniki zaradi sprememb množično odhajali k zasebnikom, javno zdravstvo pa bo propadlo.
Na ministrstvu so prepričani, da se to ne bo zgodilo. “Zdravniki se bodo seveda glede na novelo odločili, kje in kako bodo služili svoj denar za preživetje. Še vedno verjamem, da bo večina zdravnikov ostala v javni zdravstveni mreži, kjer so strokovne in razvojne možnosti za zdravnika bistveno boljše,” je dejala Humar. Po njenih besedah se bo zagotovo nekaj posameznikov odločilo za zaposlitev pri čistih zasebnikih, verjetno pa se bo nekoliko povečalo tudi število zaposlenih pri koncesionarjih.
“Ne pričakujemo velikih odlivov. Moramo vedeti, da ni preprosto zaslužiti za preživetje kot čisti zasebnik,” je poudarila Humar in navedla drago opremo in primerne prostore. Na ministrstvu pod vodstvom Valentine Prevolnik Rupel so med prednostmi javnega zdravstva omenjali tudi veliko dopusta. V prehodnem obdobju bodo spremljali, kaj se dogaja v sistemu, so še zagotovili.
Pacientom bo novela zakona prinesla bolj pregleden sistem. “Pacienti bodo točno vedeli, kdaj določen zdravnik dela v okviru javne zdravstvene mreže, zdravnik bo takrat, ko dela, tudi zares tam,” je povedala Humar. “Pacienti bodo vedeli, kateri izvajalec jim nudi storitev, ne bo več podizvajalstva, ko ste se naročili pri enem, potem pa ugotovili, da zanj storitve izvaja nekdo tretji,” je prepričana. Poudarila je, da bodo zato pacienti varnejši.
Ker bodo po novem vsi zdravniki, tudi zaposleni pri koncesionarjih, vključeni v neprekinjeno zdravstveno varstvo (dežurstva), pa bodo po besedah Humar “pacienti oskrbljeni s strani bolj zadovoljnih, spočitih in manj obremenjenih zdravstvenih delavcev, zato bodo dobili tudi boljšo in prijaznejšo storitev”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje