Zagovornik enakosti: Kraj bivanja ni dopusten razlog, da zdravnik pacienta zavrne

Nedavno smo poročali o primeru Ljubljančanke, ki je želela svoja otroka opredeliti pri pediatru v ljubljanskem zdravstvenem domu (ZD), potem ko je njun prejšnji pediater odšel delat drugam. Toda pri zdravniku v enoti ZD Ljubljana Šiška, ki je sicer sprejemal nove paciente, ju niso želeli opredeliti, ker da nimata stalnega prebivališča v Šiški, ampak v drugem delu Ljubljane.

Zagovornik načela enakosti je v podobnem primeru leta 2023 ugotovil, da gre za diskriminacijo na podlagi osebne okoliščine kraja bivanja. "Kraj bivanja zavarovanca ni dopusten razlog za zavrnitev izbire osebnega zdravnika. Po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju si zavarovanci lahko prosto izberejo osebnega zdravnika," piše v odločbi zagovornika Mihe Lobnika.

Niso ga sprejeli, ker ni bil iz iste občine

Pacient, ki se je obrnil na zagovornika, je povedal, da ga zdravnica in zdravstveni dom nista želela vpisati, ker ne prebiva v isti občini, v kateri je zdravstveni dom.

Potem ko je ostal brez osebne zdravnice, ker se je ta zaposlila v drugem zdravstvenem domu v sosednji občini, je pacient iz podatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje ugotovil, da taista zdravnica na novem delovnem mestu sprejema paciente. Napotil se je v njeno ambulanto z namenom, da jo ponovno izbere za svojo osebno zdravnico, a so ga zavrnili. Pri tem so navedli, da prednost dajejo zavarovancem iz občin, ki so ustanoviteljice zdravstvenega doma.

V postopku ugotavljanja diskriminacije je zdravstveni dom zagovorniku pojasnil, da ambulanta družinske medicine te konkretne zdravnice ni bila na novo odprta, ampak je zdravnica prišla v zavod namesto druge. Paciente zdravnice, ki je z delom v zavodu prenehala, so o spremembi obvestili in jih pozvali, naj se opredelijo pri novi zdravnici, ter jih pri tem obravnavali prednostno. Navedli so še, da so pacienta pri izbiri osebne zdravnice zavrnili zaradi pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki določajo, da zavarovanci osebnega zdravnika praviloma izberejo v občini stalnega ali začasnega bivališča zavarovanca.

Zagovornik: To je diskriminacija

Zagovornik je v odločbi pojasnil, da zakonodaja ne ureja prenosa pacientov med zdravniki, ki iz določenega zdravstvenega zavoda odidejo, k zdravnikom, ki jih nadomestijo. Določeno je le, da morajo zdravniki sprejeti vse zavarovance, ki si jih izberejo za osebne zdravnike, razen če nimajo več prostih mest.

Navedel je še, da v pravico do proste izbire zdravnika ne posega niti določba iz pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, da je zavarovančev osebni zdravnik načeloma v kraju stalnega ali začasnega bivališča zavarovanca. Pravila namreč izrecno navajajo, da zavarovanec v primeru izbire osebnega zdravnika izven kraja prebivanja nima pravice do povračila potnih stroškov, povezanih s to izbiro.

Na podlagi vseh okoliščin primera je zato zagovornik ugotovil diskriminacijo. "Odločilen kriterij za odklonitev vpisa zavarovanca pri izbrani zdravnici je bila njegova osebna okoliščina kraja bivanja. To je ena izmed osebnih okoliščin, zaradi katerih nihče ne sme biti deležen neenake obravnave," je poudaril zagovornik.

Kakšna so pravila?

Kdaj lahko zdravnik zavrne opredelitev, je zapisano v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Ta v 163. členu določajo, da je osebni zdravnik zavarovane osebe zdravnik, ki je najlažje dosegljiv, praviloma v kraju njenega stalnega ali začasnega prebivališča. Če pa si ga izbere v drugem kraju, nima pravice do povračila potnih stroškov, povezanih s to izbiro. V drugem odstavku pa piše, da je "osebni zobozdravnik zobozdravnik, ki si ga zavarovana oseba izbere praviloma v kraju svojega stalnega ali začasnega prebivališča in ki je najlažje dosegljiv".

166. člen pa določa, da je zdravnik, ki izpolnjuje pogoje za osebnega zdravnika, "dolžan sprejeti vse zavarovane osebe, ki si ga izberejo". Odkloni jih lahko, če pri njem evidentirano število zavarovanih oseb že presega število, ki ga določa dogovor; če si ga želi zavarovana oseba izbrati v nasprotju s pravili ali če zavarovani osebi zaradi oddaljenosti ne bi mogel nuditi oziroma zagotoviti vseh zdravstvenih storitev, za katere je pooblaščen.

Kot pojasnjujejo v uradu zagovornika, slednje ne more biti argument za neopredelitev nekoga iz sosednje občine, lahko pa bi veljalo v primeru, da bi si pacient želel izbrati zdravnika na drugem koncu države.

V Lobnikovem uradu tiste, ki se jim je zgodilo podobno, pozivajo, naj se obrnejo na zagovornika načela enakosti. Svetovanje nudijo tudi na brezplačni telefonski številki 080 81 80, so dodali.