Zagovornik načela enakosti: javna uslužbenka je bila viktimizirana

Zagovornik načela enakosti je v primeru, ko je javna uslužbenka, ki je predsednica kulturne organizacije določene narodne skupnosti, prejela opozorilo pred odpovedjo zaposlitve iz krivdnega razloga, ugotovil, da je bila žrtev viktimizacije. To je oblika diskriminacije, ko oseba čuti negativne posledice, potem ko skuša odpraviti diskriminacijo.
Gre za prvi primer viktimizacije, ki ga je zagovornik obravnaval in potrdil, so za STA poudarili pri zagovorniku.

Postopek ugotavljanja diskriminacije je izvedel na pobudo uslužbenke, ki je zatrjevala, da ji je bil ukrep pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe izrečen zaradi njenega opozarjanja na diskriminacijo. V svojem prostem času je namreč v enem od intervjujev, ki jih je dala kot predsednica kulturne organizacije določene narodne skupnosti v Sloveniji, izpostavila, da je ta skupnost v Sloveniji strukturno etnično diskriminirana, so zapisali.

Zagovornik je v postopku potrdil, da je delodajalec izpostavil uslužbenko negativnim posledicam prav zaradi njenih izjav, s katerimi je opomnila na diskriminacijo. Ugotovil je, da to izhaja že iz obrazložitve opozorila pred odpovedjo zaposlitve. V njem je delodajalec označil uslužbenkine navedbe za neresnične in škodljive za Slovenijo. Glede na to je trdil, da je kršila obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih ima kot javna uslužbenka.

Za ugotovitev viktimizacije ni treba predhodno ugotoviti obstoja diskriminacije

Zagovornik je v odločbi pojasnil, da je ukrepanj proti diskriminaciji več vrst. Poleg prijave diskriminacije pristojnim organom je to lahko tudi razkrivanje informacij o diskriminaciji oziroma opozarjanje na diskriminacijo v intervjujih in drugih nastopih v javnosti.

Poleg tega je pojasnil, da za ugotovitev viktimizacije ni treba predhodno ugotoviti dejanskega obstoja diskriminacije, na katero je domnevno viktimizirana oseba opomnila. Zakon o varstvu pred diskriminacijo namreč posameznike varuje pred povračilnimi ukrepi zaradi ukrepanja proti diskriminaciji tudi, ko ukrepajo v dobri veri in na podlagi dejstev, ki upravičujejo domnevo o diskriminaciji, na katero opozarjajo.

Zagovornik je v postopku potrdil, da je uslužbenka v svojem prostem času, torej kot predsednica kulturne organizacije določene narodne skupnosti v Sloveniji, opozorila v intervjuju dala na podlagi dejstev in z željo odpraviti diskriminacijo. Tako je ugotovil zato, ker je diskriminacija te etnične skupine v Sloveniji zabeležena v številnih raziskovalnih poročilih, javna uslužbenka pa je v postopku izkazala tudi, da si tako sama kot kulturna organizacija pod njenim vodstvom prizadevata za boljši položaj te družbene skupine, so še navedli pri zagovorniku.