Zagovornik načela enakosti na neskladnost z zakonom pri ukrepih za ranljive

Zagovornik načela enakosti je državnim organom in lokalnim skupnostim kot zavezancem za zagotavljanje varstva pred diskriminacijo priporočil, naj bodo pri pripravi posebnih ukrepov za odpravo slabšega položaja ranljivih pozorni na pravila za take ukrepe. V več ocenah diskriminatornosti predpisov je nekatere rešitve ocenil kot neskladne z zakonom.

Zagovornik kot neskladne ocenil, sicer z legitimnimi nameni uvedene rešitve

Kot neskladne z zakonom o varstvu pred diskriminacijo je ocenil nekatere rešitve, ki so bile uvedene s sicer legitimnim namenom odpraviti manj ugoden položaj ranljivih skupin. Uvedbo posebnih ukrepov je tako prepoznal denimo pri solidarnostnem dodatku za odpravo posledic energetske revščine in zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti in ocenil, da v teh primerih niso bili uvedeni na primeren način, so zapisali pri zagovorniku.

Omenjeni ukrepi po zagovornikovi oceni niso temeljili na analizah, ki bi potrjevale slabši položaj določenih skupin, ali pa skupine niso bile ustrezno določene. Med skupinami s slabšim premoženjskim stanjem so se namreč znašle tudi skupine, ki so bile v neprimerljivo boljšem premoženjskem položaju, zato njihova uvrstitev med upravičence ni bila upravičena.

Predlagatelj predpisa, ki je navajal podlago za izvajanje posebnih ukrepov, tudi ni izkazal primernosti in nujne potrebnosti posebnih ukrepov za določene skupine glede na cilje, ki so jih ukrepi zasledovali.

Državni organi in lokalne skupnosti naj se dosledno držijo zakonskih zahtev

Zakon o varstvu pred diskriminacijo v 17. in 18. členu za uvajanje posebnih ukrepov predvideva določena merila, ki zagotovijo, da z ukrepi ne bi poglobili obstoječih neenakosti v družbi ali celo povzročili nove diskriminacije.
V priporočilu o uvajanju posebnih ukrepov zato zagovornik državnim organom in lokalnim skupnostim priporoča, naj se dosledno držijo zakonskih zahtev tudi pri tem načinu zagotavljanja varstva pred diskriminacijo.

Posebne ukrepe je treba vedno pripraviti na podlagi analiz, ki potrjujejo dejanski obstoj manj ugodnega položaja oseb z določeno osebno okoliščino.

Za odpravo tako ugotovljenega manj ugodnega položaja je treba izbrati takšne ukrepe, da je z njimi mogoče doseči izboljšave in da je to mogoče doseči samo s temi izbranimi ukrepi, ne pa tudi s kakšnimi blažjimi.

Poleg tega je pomembno, da so ukrepi začasni in prenehajo veljati takoj, ko z njimi dosežemo želene izboljšave. To pomeni, da je treba učinke teh ukrepov tudi stalno meriti, so še zapisali pri zagovorniku.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.