Menu Item
Zagovornik načela enakosti državnemu zboru predlaga, naj razširi krog družb, ki morajo zagotoviti ciljni delež zastopanosti manj zastopanega spola, na vsaj vse družbe z več kot 250 zaposlenimi ter vse družbe z večinsko naložbo države in lokalne skupnosti. Cilju o uravnoteženi spolov na vodstvenih položajih bi morali slediti bolj ambiciozno, meni.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je ta priporočila pripravil po proučitvi predloga novele zakona o gospodarskih družbah. “Poslanci naj ob obravnavi predloga novele zakona vložijo dopolnila, s katerimi bi dosegli, da bi v Sloveniji bolj ambiciozno sledili namenu evropske direktive o uravnoteženi zastopanosti žensk in moških na vodstvenih in nadzornih položajih velikih podjetij, ki jo vlada s predlogom sprememb zakona uvaja v slovenski pravni red,” je zapisal.
Predlaga, naj bodo k temu zavezana vsa podjetja z več kot 250 zaposlenimi in vsa tista, v katerih je večinski lastnik država oziroma lokalna skupnost. “Tako bi bilo v Sloveniji okrog 500 podjetij zavezanih spoštovati zakonodajo glede spolne uravnoteženosti vodstev podjetij,” je navedel in pojasnil, da bi moralo po sedanjem vladnem predlogu spolno uravnoteženost vodstev podjetij zagotavljati le okrog 30 podjetij.
Zakon bi moral po njegovem od podjetij, ki bodo morala zagotavljati ustrezno zastopanost spolov, zahtevati, da pred začetkom zaposlovalnih postopkov določijo in javno objavijo merila in pogoje za izbiro ter neizbranim kandidatom na njihovo željo pojasnijo, zakaj niso bili izbrani. “Vladni predlog te dolžnosti predvideva zgolj za podjetja, ki bodo zavezana izpolnjevati nova pravila glede spolne sestave vodstva podjetja, pa tega ne bi dosegala,” je navedel.
Zagovornik poslancem priporoča tudi spremembo določb predloga zakona v delu, ki se nanaša na pravno varstvo tistih kandidatov za službo, ki bi bili v postopku obravnavani v nasprotju z določbami zakona glede uravnotežene zastopanosti spolov v vodstvih podjetij. V predlogu zakona je za prikrajšanega kandidata v takem primeru predvidena pravica do odškodnine in do nadomestila za diskriminacijo. Zagovornik pa predlaga, naj bo takšno imenovanje nično.
“Globe za kršitev prepovedi diskriminacije so namreč v primerih, ko gre za vplivna delovna mesta v največjih slovenskih podjetjih, lahko prenizke oziroma ne delujejo dovolj odvračalno. Hkrati pa cilj direktive tudi ni urejanje nadomestil za diskriminacijo, temveč preprečevanje diskriminacije in doseganje spolne uravnoteženosti uprav in nadzornih odborov velikih podjetij,” je v priporočilih opozoril zagovornik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje