Zagovorniki novele o varstvu okolja: "Poslanci tehtajo med zdravjem in dobički"

Foto: Borut Živulović/BOBO

V državnem zboru tretjič obravnavajo novelo zakona o varstvu okolja. Ob tem se vrstijo pozivi in opozorila zagovornikov novele, da poslanci tehtajo med zdravjem ljudi in okolja ter dobički lastnikov. Pred vlado je obenem potekal protest zaposlenih v Salonitu Anhovo – nasprotnikov zakona. Glasovanje bo sicer na sporedu v četrtek.

Predlog novele zakona o varstvu okolja so lani jeseni v parlamentarni postopek vložili v društvu Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitutu 8. marec, kjer si želijo zvišanja standardov za sosežigalnice na raven tistih, ki veljajo za sežigalnice. Pri tem niso skrivali dejstva, da so predlagane spremembe uperjene predvsem zoper cementarno Salonit Anhovo, kjer sosežig odpadkov služi za proizvodnjo cementa.

“Posebej poudarjamo, da predlog novele zakona o varstvu okolja ni prvi poskus spremembe izjemno diskriminatorne in krivične zakonodaje, ki prebivalce, ki živimo v okolici obratov za sosežig, postavlja v položaj tretjerazrednih državljanov. Naprave za sosežig odpadkov lahko povsem legalno in bistveno bolj obremenjujejo okolje, kot lahko to počnejo specializirane sežigalnice odpadkov,” so v današnjem sporočilu za javnost pojasnili v društvu Eko Anhovo in dolina Soče.

Kot so izpostavili, je to, da v Sloveniji še vedno obstajajo območja, kjer je zdravje prebivalcev podrejeno interesom tujega kapitala, povsem nedopustno. “Temu je treba nemudoma napraviti konec in omogočiti enake pogoje za zagotavljanje zdravega življenjskega okolja vsem ljudem, ne glede na kraj njihovega bivanja,” so navedli.

Spomnili so še, da je tudi zdravniška stroka odločevalce že večkrat pozvala, da je treba mejne vrednosti izpustov škodljivih emisij postaviti po meri zdravja ljudi in ne v korist industrijskih onesnaževalcev.

V nevladni organizaciji Eko krog, kjer so pred leti bili podoben boj zaradi sežiganja odpadkov v družbi Lafarge Cement, so se v današnji izjavi za javnost strinjali, da bodo poslanci tehtali “med zdravjem ljudi in okolja ter dobički lastnikov”. “Glas poslancev proti znižanju mejnih vrednosti emisij nevarnih snovi bi pomenil zavestno podporo dobičku cementarne na račun obolevanja in umiranja ljudi, ki tam živijo. Dobički bi padli v žepe lastnikov, dolgoročni stroški pa slovenski zdravstveni blagajni,” so ostri.

Zaposleni danes znova protestirali

Tik pred začetkom današnje obravnave predloga novele so sicer zaposleni v Salonitu Anhovo znova s transparenti stopili pred parlament. Kot so poudarili udeleženci protesta, jih je na ulico pripeljala “borba za ohranitev delovnih mest in najboljše cementarne v širši regiji”.

“Odločevalce želimo opozoriti, da bodo s sprejetjem take novele povzročili nepopravljivo škodo tako podjetju Salonit Anhovo kot našim družinskim članom, saj bomo ostali brez kakovostnih delovnih mest v Soški dolini. Ta bo postala dolina duhov, Slovenija pa bo ostala brez strateške surovine – cementa,” so med drugim opozorili.

Foto:Borut Živulovič/BOBO

Foto: Borut Živulovič/BOBO

Foto: Borut Živulovič/BOBO

Foto: Borut Živulovič/BOBO

Foto: Borut Živulovič/BOBO

Foto: Borut Živulovič/BOBO

Foto: Borut Živulovič/BOBO

Foto: Borut Živulovič/BOBO

Da zaposleni v Salonitu Anhovo že dlje časa niso slišani, je v nagovoru izpostavila predstavnica sveta delavcev v cementarni Tereza Pahor. Do predvidene zaostritve zahtev glede izpustov iz naprav za sosežig je bil kritičen tudi direktor proizvodnje v Salonitu Anhovo Sven Božič. Po njegovih pojasnilih v cementarni ne nasprotujejo zaostrovanju okoljskih standardov, saj so tudi sami predlagali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, na podlagi katerega bi zaostrili pogoje za delovanje obrata.

“Delavci so žrtve umazane igre lastnikov cementarne”

Odzvali so se tudi na ponavljajoče se proteste zaposlenih v Salonitu Anhovo zoper predlagano novelo, ki trdijo, da tehnologije, ki bi to omogočale, ne obstajajo, in bi posodobitev zakonodaje vodila v njeno zapiranje. “V Eko krogu vemo, da so delavci žrtve umazane igre lastnikov cementarne. Tehnologije čiščenja dimnih plinov obstajajo, že nekaj let jih uvajajo na Kitajskem in v Evropi. Celo sama cementarna je še pred kratkim trdila, da izpuste nevarnih snovi lahko ustrezno omeji. Zdaj so se očitno odločili, da v čiščenje dimnih plinov ne bi vlagali, dobiček bi raje ohranili za lastnike,” so zatrdili.

“Očitno se cementarna v Anhovem predlagane zaostritve nadzora zelo boji. Preglednejše poročanje namreč zmanjša možnosti zavajanja o količinah v okolje izpuščenih onesnažil,” so še zapisali.