Menu Item
Odmor med delom je zelo pomemben, še pomembnejše pa je, kako ga preživimo. V nekaterih primerih so lahko krajši desetminutni premori precej učinkovitejši od polurnega odmora. Po drugi strani pa imajo lahko prekinitve dela tudi negativne učinke, je v pogovoru za N1 povedala magistrica psihologije Hana Stela Hrovatin.
Ste si kdaj vzeli odmor od dela, pa ste se na delovno mesto vrnili še bolj utrujeni? Pri tem, kako učinkovit bo vaš odmor, so ključne tri stvari: kako dolg je, kdaj si ga vzamemo in kako ga izkoristimo.
Pogovarjali smo se z magistrico psihologije Hano Stelo Hrovatin, ki se med drugim ukvarja z učinki (krajših) odmorov na delovni proces. Povedala je, da so 10-minutni premori v nekaterih primerih lahko celo učinkovitejši od enkratnega polurnega odmora. “Obstaja več različnih vrst odmorov za delo, od katerih ima vsak edinstveno funkcijo za okrevanje in dobro počutje,” je pojasnila.
Najkrajša vrsta odmora so tako imenovani mikroodmori, ki trajajo od eno do dve minuti. Gre za odmor, pri katerem za krajši čas umaknemo pogled od dela, zapremo oči, globoko vdihnemo, se na hitro pretegnemo. S tem zmanjšamo utrujenost in fizično napetost v telesu, si odpočijemo oči in izboljšamo koncentracijo.
Ker mikroodmori zmanjšujejo fizično nelagodje in kognitivno zmogljivost, si jih je najbolje privoščiti vsakih 20 do 30 minut. “Zlasti pri tistih, ki imajo sedeče delo ali delajo za zaslonom,” je dodala Hrovatin.
Druga vrsta odmorov so t. i. ‘čik pavza’ odmori, a brez cigarete ali drugih tobačnih izdelkov. Gre za približno 10-minutne prekinitve dela, med katerimi se zaposleni popolnoma odmaknejo od dela. V tem času gredo lahko na sprehod, preberejo nekaj strani knjige ali preprosto ne mislijo na delo, je pojasnila Hrovatin. Tako zaposleni zmanjšajo stres, ohranjajo zbranost, povečajo ustvarjalnost, kar na splošno vpliva na dobro duševno počutje.
Ta oblika odmora je zelo priporočljiva, saj telo za optimalno duševno generacijo potrebuje ravno od 10 do 15 minut. “Zlato pravilo je, da si je tak odmor dobro vzeti na vsakih 90 do 120 minut dela oziroma ko se pozornost in učinkovitost dela zmanjšata,” je pojasnila magistrica psihologije.
Razlike med introverti in ekstraverti
Kako učinkovit bo odmor, je odvisno tudi od vsakega zaposlenega posebej. Introvertiranim osebam denimo lahko bolj koristijo samostojni odmori ali odmori v naravi, ekstrovertirani zaposleni pa energijo pridobijo z družabnimi odmori.
Podobno je učinek odmora odvisen od trenutne naloge oziroma narave dela, ki ga zaposleni opravlja. Med opravljanjem miselno zahtevnih nalog imajo delavci navadno večjo korist od miselnih odmorov, pri opravljanju ponavljajočih se nalog pa so lahko bolj koristni gibalni ali družbeni odmori.
“Vrsta odmora je lahko odvisna od narave dela, osebnih preferenc in ciljev vsakega posameznika,” je zaključila Hana Stela Hrovatin.
Pomemben je tudi daljši odmor za malico, ki zaposlenim omogoča daljši odklop od dela. “Ta je bistven za temeljitejše okrevanje. Zaposleni se odklopijo od dela, zaužijejo obrok, se družijo in napolnijo z energijo, preden se vrnejo k svojim nalogam.”
Obstaja še četrta vrsta odmora od dela – to pravzaprav ni pravi premor, ampak le preklop med različnimi delovnimi nalogami. Učinek je podoben, saj kljub neprekinjenemu delu osvežimo misli. “Tak odmor zmanjšuje kognitivno preobremenitev, povečuje miselno prožnost in preprečuje frustracijo ali izgorelost zaradi dolgotrajne osredotočenosti na eno samo nalogo.”
Kateri odmor izbrati
Odmori med delom bodo najučinkovitejši, če se odločite za kombinacijo različnih vrst odmora. Kot že omenjeno, je kombinacija odvisna od narave dela in individualnih potreb – nekateri ljudje imajo rajši daljše in redkejše odmore, drugim bolj ustrezajo krajši in pogostejši mikroodmori.
“Ker kratki odmori pomagajo preprečevati kognitivno utrujenost in ohranjati zbranost, daljši pa omogočajo globlje telesno in duševno okrevanje, je vsekakor najbolje, da se posameznik med delovnim časom odloči za obe vrsti odmora,” je svetovala Hrovatin in poudarila, da se učinkovitost odmora poveča, če zaposleni med njim počnejo stvari, ki jih sproščajo ali duševno spodbujajo: to je lahko hoja, pogovor ali celo vadba pozornosti.
“To, da se dobro počutimo med delom, prispeva tudi k dobri delovni izkušnji, kar lahko poveča zadovoljstvo pri delu na daljši rok. Zaposleni, ki menijo, da imajo avtonomijo nad svojim časom in da si lahko vzamejo odmor, se pogosteje počutijo zavzeti in zadovoljni pri svojem delu,” je dejala Hana Stela Hrovatin.
Kdaj odmori niso najproduktivnejši?
Čeprav odmori med delom veljajo za zelo koristne, lahko v nekaterih primerih nimajo učinka oziroma imajo lahko celo negativne učinke.
Odmori postanejo kontraproduktivni, če so slabo odmerjeni, nestrukturirani, preveč stimulativni ali predolgi. “Če odmor naredimo ob nepravem času, na primer sredi zelo produktivnega trenutka, ko smo globoko osredotočeni in zavzeti za delo, to moti našo koncentracijo in otežuje ponovni zagon.”
Prav tako so lahko ‘delu škodljivi’ prepogosti odmori, ki vplivajo na ritem dela. Nalogo zaradi prepogostih odmorov opravljamo predolgo, ker je neučinkovito.
Kakovost odmora poslabšamo, če prosti čas med delom preživimo za zaslonom in ob brskanju po družbenih omrežjih. “Če med odmorom preverjamo elektronsko pošto, povezano z delom, prebiramo stresne novice ali se vključimo v čustveno nabite pogovore, si lahko dodatno povišamo raven stresa.” Odmor bo imel večji učinek, če počnemo nekaj, kar nam prinaša zadovoljstvo ali sprostitev.
Odmori lahko povzročajo stisko tudi, kadar imamo zelo veliko dela, saj prekinitev dela v tem primeru lahko enačimo z odlašanjem, kar prinese občutke tesnobe in zaostanka. V takem primeru si je odmore najboljše načrtovati vnaprej.
Odmori so priporočljivi tudi s socialnega vidika, saj zaposlenim dajejo priložnost za druženje, kar lahko okrepi odnose in izboljša dinamiko ekipe. Boljša komunikacija in tovarištvo med zaposlenimi vodita k boljšemu sodelovanju med zaposlenimi in večji splošni uspešnosti ekipe, kar je tudi za delodajalca pravzaprav dobro, je dejala Hana Stela Hrovatin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje