Tradicija, ki se je hitro prijela

Žiga Živulovič jr./BOBO

Kresovi so v Sloveniji goreli že dolgo pred tem, ko smo konec 19. stoletja začeli praznovati praznik dela. Kresove smo kurili na veliko noč, jurjevanje in kresno noč. Kako se je tradicija torej razširila tudi na 1. maj?

30. aprila, na predvečer praznika dela, po vsej Sloveniji zagorijo kresovi. Običaj je v narodni identiteti Slovencev že tako zakoreninjen, da se le malokdaj vprašamo, zakaj prvomajski kres kurimo in kakšen je njegov pomen.

Kot je v intervjuju za N1, ki ga bomo objavili jutri, povedal profesor etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani Rajko Muršič, kres prvotno ni bil povezan s praznikom dela, a je nekako sodil v ta čas.

Praznovanja ob prvem maju so se tradicionalno namreč križala z določenimi šegami in navadami iz spomladanskega obdobja, kot so velika noč, jurjevanje in kresna noč. Tako se je na Slovenskem konec 19. stoletja med drugim začela uveljavljati tradicija prižiganja kresa, ki ga danes zakurimo na predvečer praznika. “Tradicija kresovanja za prvi maj se je hitro prijela, saj so ljudje ob ognju prepevali in se zabavali,” je dejal Muršič.

Najvišji kres na svetu, visok 43 metrov in 44 centimetrov, so postavili krajani Boštanja v občini Sevnica 30. aprila 2007, ter se s tem vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov.

Uveljavljeni praksi za prvi maj, torej poleg kurjenja kresa tudi postavljanje mlaja, sta značilni za ta koledarski čas, in sta lahko postali ljudski, ker sta nudili odličen okvir spontane manifestacije in zabave, je še dodal Muršič.

Mednarodni praznik dela praznujemo od leta 1890, ko je kongres Druge internacionale (organizacija socialističnih in delavskih strank, op. a.) v Parizu leto pred tem ta dan priporočil za delavski praznik. Prvi maj je simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chicagu. Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po uveljavitvi osemurnega delavnika in drugih pravicah, vendar jih je pri tem ovirala policija. Umrlo je 13 protestnikov in sedem policistov. Na slovenskih tleh praznik dela praznujemo od leta 1890, od leta 1948 pa je uzakonjen kot državni praznik.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.