Menu Item
Sodelovanje v kampanji za referendume, ki se bodo odvili 27. novembra, je po informacijah državne volilne komisije (DVK) do izteka roka 1. novembra prijavilo 28 organizatorjev, od tega 7 političnih strank, 12 pravnih in 9 fizičnih oseb. Daleč največje zanimanje je za sodelovanje v referendumski kampanji o noveli zakona o RTVS; med prijavljenimi organizatorji sta tudi generalni direktor javne radiotelevizije Andrej Grah Whatmough in predsednik programskega sveta Peter Gregorčič.
27. novembra bodo volilci na referendumih odločali o novelah zakonov o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o RTV Slovenija. Kot organizatorji vseh treh referendumskih kampanj so se prijavile koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica, ki se bodo pod sloganom “3 krat ZA” družno in tudi vsaka zase postavile v bran omenjeni trojici zakonov. Nasprotno bo največja opozicijska stranka SDS, ki je zbirala podpise volilcev za razpise referendumov, pozivala, naj volilci na vseh treh referendumih glasujejo proti. Edina stranka, ki ima poslance v državnem zboru in je ni na seznamu DVK o organizatorjih kampanje, je Nova Slovenija. Kot so nam povedali v stranki, so udeležbo prijavili danes, a zgolj za sodelovanje v referendumski kampanji o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ji krščanski demokrati odločno nasprotujejo.
Pri Gibanju Svoboda je kot odgovorna oseba organizatorja kampanje naveden kar predsednik stranke Robert Golob, pri Levici pa njen koordinator Luka Mesec. SD in SDS sta to vlogo zaupali svojima generalnima sekretarjema, torej Borutu Dolancu (SDS) in Klemnu Žibertu (SD).
Sodelovanje v kampanjah za vse tri referendume sta prijavili še dve politični stranki, ki nimata poslancev v državnem zboru: Slovenska ljudska stranka (SLS) in Lista Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka Slovenije (NLS). Prvak NLS Franc Kangler, ki se sicer ponovno poteguje za mariborskega župana, ne skriva, da bo njegova stranka volilce pozivala, naj glasujejo proti vsem trem zakonom. Bolj skrivnosten je predsednik SLS Marko Balažic. Kot nam je dejal, bo njihova stranka v referendumski kampanji “glas razuma” in ni nujno, da bodo pozvali h glasovanju proti vsem trem novelam. Kaj več za zdaj ni želel razkriti. Zunajparlamentarna Nova socialdemokracija pa se je odločila za sodelovanje v dveh referendumskih kampanjah: o novelah zakona o dolgotrajni oskrbi in zakona o RTVS. Kot nam je dejal njen predsednik Andrej Magajna, so proti tema dvema zakonoma, medtem ko se jim zakon o vladi ne zdi tak problem, da bi se do njega opredeljevali.
Med združenji in društvi, ki so blizu SDS in so se prijavili kot organizatorji vseh treh kampanj, so društvo Davkoplačevalci se ne damo, združenje Gibanje za otroke in družine in inštitut Zbor za republiko. Pri prvih dveh sta kot odgovorni osebi prijavljena njuna predsednika Vili Kovačič in Aleš Primc – slednji se poteguje tudi za ljubljanskega župana – pri Zboru za republiko pa Janez Podobnik.
Od nevladnih organizacij, ki so v prejšnjem mandatu ostro nasprotovale potezam vlade Janeza Janše, med organizatorji referendumskih kampanj najdemo Inštitut 8. marec, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Mirovni inštitut in Zavod za kulturo raznolikosti Open. Medtem ko so prve tri prijavile zgolj kampanjo o noveli zakona o RTVS, se je Zavod Open vključil v vse tri referendumske kampanje. Kot razlog za takšno odločitev predstavnica zavoda Barbara Rajgelj navaja, da gre za tri družbeno pomembne teme, hkrati pa so se želeli zavarovati pred vsako možnostjo zlorabe. Vodstvo RTVS je namreč, kot poudarja Rajgelj, pri organizaciji razprav o referendumskih temah doslej že pokazalo “veliko stopnjo kreativnosti pri zlorabah zakonodaje”. V Zavodu Open torej ne želijo tvegati, da bi jih vodstvo RTVS, če bi se morda odločilo za soočenje zgolj organizatorjev vseh treh referendumskih kampanj, izločilo iz razprave. Po navedbah Barbare Rajgelj bo njihov zavod brez dvoma podprl noveli zakona o RTVS in o dolgotrajni oskrbi, sprememb zakona o vladi pa ne podpirajo, saj ta “področje okolja pripenja k ministrstvu za infrastrukturo”.
V Inštitutu 8. marec pa so po obsežnem razmisleku, kateri referendumski kampanji se bodo pridružili, ugotovili, da lahko brezkompromisno stojijo samo za novelo zakona o RTV Slovenija. Ta po njihovih navedbah povsem umika politiko iz javnega medija, s tem pa omogoča avtonomno delovanje RTVS in neodvisno novinarstvo ter uredništvo. “Zmaga na referendumu je še daleč in ni samoumevna. Pred nami je zahteven mesec. Zmagamo lahko samo, če se angažira vsak izmed nas,” je poudarila direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač. V prihodnjih tednih se nameravajo njihovi predstavniki odpraviti po celotni Sloveniji, zbirati podpise podpore za delavce in delavke RTVS, organizirati dogodke in se z znanimi osebnostmi pogovarjati o pomenu javnih medijev.
V referendumsko kampanjo o noveli zakona o vladi se Inštitut 8. marec ne bo vključil, saj ureditev ministrstev ocenjujejo kot individualno stvar vsake vlade, v kampanji o zakonu o dolgotrajni oskrbi pa ne bodo sodelovali, ker ne poznajo nove ureditve in koncepta, ki ga pripravljajo vladajoči.
Precej zanimivo pa je, da se je za vstop v referendumsko kampanjo o zakonu o RTVS odločil sindikat taksistov. Kot nam je dejal njegov predsednik Dejan Jefim, so takšno odločitev sprejeli, ker so aktivna nevladna organizacija in sodelujejo pri zadevah, ki so dobre za Slovenijo. Tako so, kot je poudaril, z Inštitutom 8. marec že sodelovali pri nekaterih projektih, na primer pri referendumu o vodah, tokrat pa bodo volilce pozivali, naj glasujejo za zakon, ki umika politiko iz javne RTV.
Med fizičnimi osebami, ki so se prijavile kot organizatorji referendumskih kampanj, najdemo več vidnih članov SDS. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje v času tretje Janševe vlade Alenka Forte, ki vodi odbor Slovenskih demokratov za zdravje, se je vključila v kampanjo o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, predsednik podmladka SDS Dominik Štrakl in državni svetnik Rajko Fajt, ki je na prejšnjih lokalnih volitvah kandidiral za župana SDS na Ptuju, pa bosta kot fizični osebi sodelovala v kampanji o noveli zakona o RTVS.
Prepričan sem, da je vladni zakon o RTV SLO neustaven. Verjamem v pravno državo, zato vstopam v referendumsko kampanjo. #obkrožiPROTIhttps://t.co/rIkte92wtr
— Andrej Grah Whatmough (@GrahWhatmough) November 2, 2022
V referendumski kampanji o tem zakonu bosta kot organizatorja sodelovala tudi predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič in generalni direktor javne radiotelevizije Andrej Grah Whatmough. Gregorčič se je, kot je zapisal na Twitterju, za to odločil, ker nujni postopek med poletnimi počitnicami ni omogočil javne razprave o spremembah zakona, čeprav je ta bistvo demokracije. Grah Whatmough pa je na istem družbenem omrežju navedel, da je vladni zakon o RTVS po njegovem prepričanju neustaven. “Verjamem v pravno državo, zato vstopam v referendumsko kampanjo,” je dodal.
➡️Nujni postopek med poletnimi počitnicami ⛵️ ni omogočal javne razprave🤫, čeprav je ta bistvo demokracije. Zato sem se prijavil v referendumsko kampanjo.
— Peter Gregorčič (@PeterGregorcic) November 2, 2022
➡️Statut @RTV_Slovenija: PS daje mnenje k predlogom zakonov, ki urejajo delovanje RTVS. Nujni postopek je to onemogočil 🤷♂️. https://t.co/2XwjbyXpuv pic.twitter.com/McrwTS7XdW
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje