Zakaj kratkotrajno deževje ne pomaga pri težavah s sušo

V zadnjem mesecu se v večjem delu Slovenije spopadamo s sušo – najhuje je na Koroškem, v osrednji Sloveniji in na Notranjskem, kjer je izjemno sušno v površinskem sloju tal.

Suša se je letos začela razmeroma zgodaj. Od konca maja je le redko deževalo, ko pa je, je to večini krajev prineslo le skromne padavine. Na Koroškem, Notranjskem, Goriškem in v Ljubljani z okolico je v zadnjem mesecu padlo manj kot 10 odstotkov običajne količine padavin.

Obenem so temperature že dlje časa izjemno visoke. Temperaturni odkloni v zadnjih 30 dneh znašajo od 2 do 3,5 stopinje Celzija, kar pomeni, da je zaradi vročine izhlapevanje iz površinskega sloja tal zelo visoko.

Klimatolog: V noči na petek premalo dežja, da bi se to poznalo

Gre tudi že za enega najdaljših vročinskih valov v Sloveniji, je v pogovoru za N1 ob koncu tedna potrdil klimatolog agencije za okolje (Arso) Gregor Vertačnik.

Obenem bo letošnji junij najtoplejši in najbolj suh doslej, ob tem pa bo še najbolj osončen mesec med vsemi. S tem bo postal najbolj ekstremen poletni mesec v zgodovini meritev pri nas.

Nevihte v noči na petek so vročinski val na kratko prekinile le ponekod po državi, ob tem pa je spet padlo bolj malo dežja (in še nekaj toče). "Sorazmerno dobro je namočilo le Vipavsko dolino in nekatera druga območja v zahodni Sloveniji, kjer je padlo od 30 do 50 milimetrov dežja. V večjem delu države je bilo samo med 5 in 10 milimetrov padavin. Torej občutno premalo, da bi se to poznalo," je poudaril klimatolog.

Kot je razvidno iz Sušomera – spletno orodje Arsa za spremljanje suše – je vodna bilanca v Podravju, Pomurju in na Obali od običajne manjša za med 50 in 85 milimetrov dežja. V drugih slovenskih regijah bi medtem potrebovali med 100 in 130 milimetrov padavin, v izpostavljenih regijah pa celo do 150 milimetrov. To je glede na obdobje med 1991 in 2020 največji primanjkljaj v površinskem sloju za ta del leta.

Tudi v novem tednu ne pričakujemo večjih količin padavin, saj bo vsega skupaj zapadlo od 0 do največ 20 milimetrov. Možne so posamezne nevihte, ki pa ne bodo bistveno prispevale k izboljšanju sušnih razmer. Ob koncu tedna se nakazuje osvežitev in nekaj bolj nestabilnih dni s temperaturami pod 30 stopinj Celzija, a bo količina padavin med posameznimi kraji še naprej precej raznolika.

Koliko padavin je dovolj

Količina padavin, potrebna za izboljšanje sušnih razmer v površinskem sloju tal, je odvisna od več dejavnikov – med drugim od tega, kako dolgo že trajajo sušne razmere, kako intenzivne so, kakšne so podnebne in geografske značilnosti območja, od lastnosti tal in tipa rastlinskega pokrova …

Splošna praksa sicer kaže, da so za kratkotrajno omilitev sušnega stanja v površinskem sloju tal za travno rušo običajno ugodne že dnevne padavine, ko pade več kot 20 milimetrov.

Pomembno vlogo igra tudi intenziteta padavin – milejše padavine se v tla infiltrirajo bolj kot intenzivne padavine. Slednje so lahko še posebej problematične po dolgotrajni suši, ko suha in zbita tla delujejo kot trden pokrov z razpokami, zaradi česar se poveča tveganje za poplavljanje.

Številni pozivi k premišljeni rabi pitne vode

Sušne razmere ne ogrožajo le kmetijske pridelave, o čemer lahko več preberete v članku Kmetje zaskrbljeni zaradi suše: "Če ne bo dežja, bomo stokali", temveč vplivajo tudi na oskrbo s pitno vodo.

Čeprav smo šele na začetku poletja in turistične sezone, se ponekod že pojavljajo ukrepi za varčevanje s pitno vodo – med drugim v Trebnjem, v Ajdovščini in več krajih na Koroškem, ki je od vseh regij najdlje obarvana v rdeče.

Tako komunalna podjetja uporabnikom svetujejo, naj pitne vode ne uporabljajo pri nenujnih opravilih, kot so zalivanje vrtov in zelenic, pranje vozil, mokro čiščenje dvorišč, fasad in drugih zunanjih površin, polnjenje bazenov ...