Menu Item
Medtem ko na ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da bo nov interventni zakon razbremenil upravne enote ter omogočil hitrejši vstop tujcev na trg dela, se v delu vlade pojavljajo kritike, da je predlog zakona slabo pripravljen, nedorečen in pomanjkljiv. Minister za delo Luka Mesec je za N1 potrdil, da na seji vlade prejšnji teden predloga zakona ni podprl, do nekaterih prvotnih zamisli naj bi bil kritičen tudi notranji minister Boštjan Poklukar.
Predlog zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, ki ga je vlada sprejela prejšnji teden in ga po nujnem postopku poslala v državni zbor, uvaja dve poglavitni rešitvi.
Prva začasno ukinja krajevno pristojnost upravnih enot pri izdaji dovoljenj za tujce, s čimer bi razbremenili predvsem zaposlene na okencih za tujce v Ljubljani, Mariboru in Kranju, ki se soočajo z največjim prilivom omenjenih vlog. Tujci so namreč vloge za enotno dovoljenje za bivanje in delo doslej lahko oddali le na tisti upravni enoti, pod katero sodi naslov njihovega bivališča oziroma delodajalca, zdaj pa bodo to lahko storili tudi drugod po državi.
Druga rešitev iz interventnega zakona pa se nanaša na pohitritev postopkov za pridobivanje dovoljenj za tujce. Delo v Sloveniji bi lahko začeli takoj po pridobitvi začasnega dovoljenja, kar pomeni, da jim ne bi bilo treba čakati na zaključek postopka na upravni enoti.
Ta ukrep bo veljal za že vložene vloge, ki so še v reševanju na upravnih enotah, in za vloge, ki bodo vložene do 30. septembra, vlada pa ga lahko podaljša za tri mesece oziroma do konca leta, pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo, kjer so spisali predlog interventnega zakona. Ta bo danes najprej na mizi Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in pristojnega parlamentarnega odbora, poslanci pa bodo v ponedeljek o njem odločali na izredni seji državnega zbora.
Interesi gospodarskih lobijev, ki potrebujejo delavce iz tujine
Medtem ko na ministrstvu za javno upravo pod vodstvom Franca Propsa iz vrst Gibanja Svoboda poudarjajo, da bo zakon razbremenil upravne enote, omogočil hitrejši vstop tujcev na trg dela in povečal konkurenčnost gospodarstva, pa se v delu vlade pojavljajo tudi kritike, da so predlagane rešitve nedorečene in pomanjkljive ter da so v ozadju interesi določenih gospodarskih lobijev, da bi v Slovenijo čim hitreje pripeljali delovno silo iz tujine.
Šlo naj bi predvsem za avtoprevoznike in gostince, prav ti pa se zaradi kršitev delovne zakonodaje nemalokrat znajdejo pod drobnogledom inšpektorata za delo. Dejavnost gostinstva je bila po podatkih inšpektorata v lanskem letu na tretjem mestu po številu zaznanih kršitev na področju delovnih razmerij. Po informacijah N1 naj bi predlog zakona pred redakcijskimi popravki vseboval celo navedbe enega od gostincev, ki naj bi sodil med večje kršitelje pravic tujih delavcev v Sloveniji.
Da so imeli pripravljalci zakona bolj v mislih hitrejše zaposlovanje tujcev kot razbremenitev upravnih enot, kar je sicer zapisano v naslovu zakona, lahko razberemo že iz njegove obrazložitve. V njej med drugim piše, da delodajalci v Sloveniji težko najdejo primeren kader, da obstaja tudi pri nas veliko povpraševanje po tujih delavcih in da enega od ključnih ukrepov za privabljanje in ohranjanje kadrov iz tujine predstavljajo “učinkovitejši postopki za pridobitev delovnih dovoljenj”.
“Ko naša podjetja dobijo kader za dejavnost transporta in skladiščenja, ta potrebuje zaposlitev takoj, ne pa čez več mesecev, kolikor traja postopek pri nas,” so v obrazložitvi predloga zakona zapisali na ministrstvu za javno upravo.
Ob tem so dodali, da se “bazen talentov v državah bivše Jugoslavije hitro prazni”, da se postopki izdaje dovoljenj v Sloveniji podaljšujejo in da prekomerna obremenitev zaposlenih na upravnih enotah povzroča zaostanke pri vedno večjem številu vlog.
Minister Mesec na seji vlade ni podprl predloga zakona
Na ministrstvu za javno upravo so zato v predlog interventnega zakona prepisali določbe o zaposlovanju tujcev iz zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav. Ta je tujcem omogočil, da so delo v Sloveniji lahko začeli takoj, ko so oddali vlogo za dovoljenje za bivanje in delo na upravno enoto ter pridobili soglasje zavoda za zaposlovanje.
A za razliko od novega zakona je poplavni zakon vseboval določene varovalke. Pohitritve postopkov pri izdaji dovoljenj so bile na primer omejene samo na poklice, ki so nujni za odpravo posledic poplav. Interventni zakon za upravne enote pa naj bi bil po oceni nekaterih naših sogovornikov problematičen tudi zato, ker trg dela za tujce odpira za vse poklice in brez ustreznega varnostnega preverjanja.
Vlada je predlog zakona prejšnji teden sicer potrdila, a sta bila po naših informacijah na seji do predlaganih rešitev kritična tako minister za delo Luka Mesec iz vrst Levice kot tudi notranji minister Boštjan Poklukar iz kvote Gibanja Svoboda. Poklukar je na koncu glasoval za zakon, Mesec pa je za N1 potrdil, da se je vzdržal in da ni podprl interventnega zakona.
Do interventnega zakona kritični tudi na notranjem ministrstvu
Kakšni so bili pomisleki notranjega ministra, nam na njegovem resorju uradno niso pojasnili. Naj bi pa po naših informacijah poleg varnostnega vidika izpostavljal tudi to, da lahko začasna odprava krajevne pristojnosti upravnih enot pri izdaji dovoljenj za tujce prinese določene težave.
Prejšnja vlada Janeza Janše je namreč leta 2021 znova uvedla krajevno pristojnost upravnih enot v postopkih s tujci, da bi preprečila zlorabe s fiktivnimi prijavami bivališč. Še nedolgo nazaj smo v Sloveniji imeli primere, ko je bilo na enem naslovu prijavljenih tudi po več kot sto tujcev. Odmeval je zlasti primer iz Maribora, kjer je bilo v enem stanovanju prijavljenih kar 157 ljudi.
Na ministrstvu za delo naj bi si medtem prizadevali, da se poenostavitev postopkov zaposlovanja tujcev omeji na tiste vloge, ki so že v reševanju na upravnih enotah in se ne širi na nove, vendar pa s svojim predlogom niso bili uspešni. Nekateri naši sogovorniki naj bi tudi dvomili, da bo nova rešitev dejansko razbremenila upravne enote.
Predvidevajo, da bodo te v prihodnjih tednih zasute z novimi vlogami, ker bodo delodajalci želeli izkoristiti sprostitev trga dela in bodo hiteli z zaposlovanjem delavcev iz tujine. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bo to vplivalo na reševanje zaostankov na upravnih enotah.
Ministrstvo: Šibka kontrola dela pomeni povečanje tveganj za delavce
Na Meščevem ministrstvu so za N1 pojasnili, da so v sklopu medresorskega usklajevanja zakona pripombe med drugim podali na postopke zaposlovanja tujcev: “Šibka kontrola trga dela namreč na široko odpira vrata zaposlovanju tujcev brez ustrezne zaščite njihovih pravic in posledično pravic domače delovne sile.”
Poudarili so, da sicer podpirajo ukrepe, ki krepijo trg dela, a dodali, da je treba izzive na področju pomanjkanja delovne sile reševati na način, ki zagotavlja varna, dobro urejena in pošteno plačana delovna mesta.
“Sprostitev trga dela vedno namreč tudi pomeni povečanje tveganj za tuje delavce, kjer že leta opažamo in beležimo povečane stopnje izkoriščanja, kratenja delavskih in celo človekovih pravic. Zaradi vse večjega uvoza tuje delovne sile prav tako opažamo porast agencijskega dela: panoge, v kateri je izkoriščanje delavcev najhujše, delo pa podplačano in pogosto prekarno,” so pojasnili na ministrstvu za delo.
Na ministrstvu za javno upravo medtem vztrajajo, da predlagana zakonska ureditev z ukinitvijo krajevne pristojnosti pri dovoljenjih za tujce omogoča enakomernejšo obremenitev upravnih enot, kar bo v povprečju skrajšalo čas reševanja zadev. Vloge se bodo po njihovih navedbah bolj enakomerno porazdelile po upravnih enotah po državi, s tem pa se bo zmanjšal tudi velik pripad na večje upravne enote.
Kot pojasnjujejo, nekateri upravni postopki s področja tujcev pred upravnimi enotami terjajo precejšnje administrativno breme, hkrati pa je v zadnjih letih zabeleženo bistveno povečanje števila teh postopkov. Učinki predlagane zakonske rešitve bodo po njihovih besedah šli predvsem v razbremenitvi upravnih enot, saj bo cilj postopka zaposlitve delavca občutno hitrejši.
Ministrstvo za javno upravo smo vprašali, ali pričakujejo, da bo zakon v parlamentu doživel kakšno spremembo. Konkretnega odgovora nismo dobili, se pa po naših informacijah v koaliciji glede morebitnih amandmajev še pogovarjajo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje