Zakaj Milorada Dodika v Sloveniji ni doletela tudi zamrznitev premoženja

S prepovedjo vstopa v državo Miloradu Dodiku se je Slovenija pridružila skupini držav, ki so zaradi separatističnih teženj in kršenja ustavnega reda BiH že ukrepale proti razrešenemu predsedniku Republike Srbske in drugim visokim predstavnikom srbske entitete v BiH.

ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Avstrija, Poljska in Litva so Dodiku in njegovim tesnim političnim zaveznikom prepovedale vstop in zamrznile premoženje.

V Sloveniji Dodika ukrep zamrznitve premoženja (še) ni doletel. Kot smo že poročali, mu je sicer vlada Roberta Goloba vstop v državo prepovedala iz več razlogov. Eden od njih je utemeljen sum, da imajo Dodik in njegovi družinski člani v Sloveniji prek različnih oseb in podjetij precej sporno pridobljenega premoženja.

A prepoved vstopa najprej samo Dodiku (ne pa denimo tudi njegovim družinskim članom) naj bi bil zgolj prvi signal, da v Sloveniji premoženje sumljivega izvora iz Republike Srbske iz širšega območja Zahodega Balkana ni dobrodošlo. Drugi ukrepi lahko še sledijo, pravijo neuradni viri.

Na MZEZ niso pojasnili, zakaj Slovenija Dodiku ni zamrznila premoženja

Po neuradnih informacijah je na Obali najmanj pet nepremičnin, katerih lastniki so uradno sorodniki in prijatelji družine Dodik. Ena od teh nepremičnin naj bi bila tudi razkošna vila v Portorožu.

Pisana je na Đorđa Đurića, ki je svak Dodikovega sina Igorja Dodika. Tako Đorđe Đurić kot Igor Dodik pa sta od lani na seznamu sankcij ameriškega finančnega ministrstva.

To je ob uvedbi sankcij proti Duriću zapisalo, da Milorad Dodik zlorablja svoj uradni položaj v Republiki Srbski za usmerjanje državnih poslov v mrežo zasebnih podjetij, nad katerimi s pomočjo "lastnikov in direktorjev" držita roko s sinom Igorjem.

Zakaj Slovenija je Slovenija proti Miloradu Dodiku ukrepala le s prepovedjo vstopa v državo, ne pa tudi z zamrznitvijo premoženja, nam na zunanjem ministrstvu, ki ga vodi Tanja Fajon, niso odgovorili. Navedli so samo, da je vlada sprejela sklep, da se Dodiku prepove vstop v Slovenijo in da obrazložitev gradiva nosi oznako zaupno.

Zaradi kršitev človekovih pravic Palestincev v Gazi in na Zahodnem bregu Golobova vlada sredi julija vstop v državo prepovedala izraelskima ministroma Itamarju Benu-Gviru in Bezalelu Smotriču. Na vprašanje, zakaj vlada proti njima ni ukrepala tudi z zamrznitvijo premoženja, so na MZEZ za N1 tedaj na kratko odgovorili, da gre za ločeno sankcijo, ki samodejno ne izhaja iz prepovedi potovanj.

Policija ne more zamrzniti premoženja, lahko pa v pobudi tožilstvu predlaga tak ukrep

Na Generalni policijski upravi pojasnjujejo, da bi policija ob mejni kontroli Dodiku zavrnila vstop v državo, ne more pa mu zamrzniti premoženja.

So pa poudarili, da lahko policija pripravi pobudo tožilstvu, če v predkazenskem postopku ali med kazensko preiskavo zazna okoliščine, ki kažejo, da obstaja verjetnost, da je bila pridobljena protipravna premoženjska korist, denimo z goljufijo, pranjem denarja, korupcijo, trgovino z ljudmi, davčnimi utajami ...

"Pri tem mora obstajati nevarnost razpolaganja s premoženjem, ki bi onemogočila kasnejši odvzem (na primer hitra prodaja nepremičnin, prenosi denarja v tujino, dvigi gotovine) ali da bi se premoženje uporabilo za nadaljnjo kriminalno dejavnost," so poudarili na generalni policijski upravi.

Dodali so, da policija v takem postopku zbere obvestila in dokaze ter pripravi pobudo tožilstvu, v kateri predlaga ukrep začasnega zavarovanja. Tožilstvo nato poda predlog sodišču, ki lahko odredi vpis zaznambe prepovedi razpolaganja na nepremičninah, blokado transakcijskega računa, zaseg premičnin, vrednostnih papirjev ali drugih pravic.

"Če je storilec kaznivega dejanja tujec, je v praksi potrebno sodelovanje s tujo državo"

Pobudo za sankcije proti Dodiku so MZEZ sicer podali predstavniki slovenskih varnostnih organov, ki so zaskrbljeni zaradi pretakanja kapitala sumljivega izvora iz Republike Srbske in širšega območja Zahodnega Balkana v Slovenijo.

V povezavi s tem se pojavljajo tudi razmišljanja o spremembi zakonodaje, ki bi omogočila lažjo zamrznitev oziroma odvzem premoženja nezakonitega izvora.

Na ministrstvu za pravosodje pod vodstvom Andreje Katič so za N1 pojasnili, da spremembe zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) v kratkem niso predvidene.

Zadnja novela ZOPNI, katere cilj je bil po navedbah pravosodnega ministrstva zagotoviti učinkovitejše postopke odvzema premoženja nezakonitega izvora in okrepiti sodelovanje vseh organov v teh postopkih, je bila sprejeta maja letos.

Primarna ureditev odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, pa je določena v zakonu o kazenskem postopku (ZKP).

Ko gre za pretakanje kapitala sumljivega izvora z območja Zahodnega Balkana v Slovenijo, na ministrstvu navajajo, da se omenjena zakonodaja nanaša na odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ki pa mora biti dokazano v postopkih po ZKP oziroma ZOPNI.

"To, da je storilec kaznivega dejanja tujec ali da premoženje izvira oziroma je preneseno v tujino, z vidika zakona ni pomembno, je pa relevantno v praksi, saj je potrebno sodelovanje s tujo državo," so navedli.

Kot so poudarili, pa odkrivanje in preiskovanje otežuje to, da storilci kaznivih dejanj prikrivajo izvor premoženja tudi s plasiranjem v tujino in v legalne posle.

Ob tem so izpostavili, da so (mednarodne) sankcije in postopki, ki so povezani z zamrznitvijo premoženja, v pristojnosti MZEZ. "Gre namreč za povsem ločene postopke od tistih, ki se nanašajo na odvzem premoženja nezakonitega izvora," so še dodali.