Menu Item
Letošnji prvi prijavni rok za vpis na fakultete kaže, da se nadaljuje trend padanja zanimanja za učiteljske poklice, pa tudi na splošno za humanistiko in družboslovje. Vse manj dijakov se vpisuje na študije jezikov. Po drugi strani pa ima omejitev vpisa veliko naravoslovnih in tehničnih programov, med njimi strojništvo, gradbeništvo in računalništvo.
V prvem prijavnem roku za vpis v prvi letnik dodiplomskega in enovitega magistrskega študija za prihodnje študijsko leto se je na 18.110 vpisnih mest prijavil 15.501 dijak. Omejitev vpisa ima 110 študijskih programov, med katerimi pa ni večine študijev za učiteljske poklice, prav tako je manj zanimanja za družboslovje in humanistiko nasploh.
Kot vedno so tudi letos priljubljeni študiji umetniških poklicev, posebej na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), pa tudi študiji slikarstva, vizualnih komunikacij in glasbene umetnosti. Bodoči maturanti si, glede na prve prijave, najbolj želijo postati zdravniki in zobozdravniki, preveč vpisanih imajo tudi drugi zdravstveni programi – fizioterapija, kineziologija, babištvo, laboratorijska zobna protetika, kot običajno pa tudi arhitektura, ekonomija in pravo.
Rezultate je dosegel tudi večletni trud države, da bi mlade usmerili v naravoslovne in tehnične poklice. Omejitev imajo tako med drugim študiji laboratorijske biomedicine, farmacije, kozmetologije, geodezije in gradbeništva, biokemije, kemije, biologije, biotehnologije, mikrobiologije, gozdarstva, finančne matematike, računalništva in strojništva v Ljubljani ter več programov na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
Manj kot pred leti pa so, glede na želje dijakov za prvi vpis, priljubljeni študiji za učiteljske poklice, razen za učitelje športne vzgoje na fakulteti za šport, kjer je vpisanih več kot enkrat toliko, kot je prostih mest.
Kot kaže spodnji prikaz, so nekoliko manjše tudi generacije dijakov. V šolskem letu 2014/15 jih je poklicno in splošno maturo skupaj opravljalo 16.592, v letu 2023/24 pa 15.382.
Razredni pouk manj priljubljen kot nekdaj
Podatki ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) sicer kažejo, da se je od leta 2017 do lani vsako leto približno 45 odstotkov študentov vpisalo na študije naravoslovja in tehnike, 55 odstotkov pa na študije družboslovja in humanistike. Toda to so podatki končnega vpisa. Manj pa je v zadnjih letih tistih, ki humanistiko in družboslovje izberejo kot prvo možnost, torej tisto, kar si najbolj želijo študirati.
Trend je podoben že nekaj let. Na Pedagoški fakulteti ljubljanske univerze imajo na eni strani skupino študijskih programov, kjer je kandidatov za vpis precej več, kot je razpisanih mest. To so logopedija in surdopedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, socialna pedagogika in predšolska vzgoja. V drugi skupini pa so študiji za učiteljske poklice, kjer je kandidatov manj, kot je razpisanih mest. Takšen je celoten študijski program Dvopredmetni učitelj, ki ima več smeri, najmanjše zanimanje pa je že vrsto let za študij fizike, tehnike, računalništva, matematike, kemije, biologije in gospodinjstva.
Na teh programih je stanje zadnjih nekaj let podobno. “V preteklosti je bilo nekaj več kandidatov za študij kemije in biologije, nato je v zadnjih letih prišlo do upada interesa za vsa predmetna področja, letos pa si je kakšen kandidat več kot prvo željo izbral študij matematike in računalništva,” pravi dekan pedagoške fakultete dr. Janez Vogrinc.
Kot opozarja, pa je zelo upadlo zanimanje za študij razrednega pouka. “Na tem programu smo imeli v preteklosti bistveno več kandidatov, kot je bilo razpisanih mest. Lani pa se je zgodilo, da na prvem prijavnem roku niso zapolnili vseh razpisanih mest in smo morali odpreti tudi drugi prijavni rok,” opisuje Vogrinc.
Za prihajajoče študijsko leto 2024/25 je stanje sicer nekoliko boljše, saj se je na 95 razpisanih mest prijavilo 82 kandidatov s prvo željo, vseh prijav pa je bilo 251, kar je 15 več kot lani. Vogrinc dodaja, da si želijo predvsem kandidatov, ki pedagoški študijski program navedejo kot prvo željo, “saj verjamemo, da so to res tisti kandidati, ki si želijo postati učitelji in se zaposliti v vzgojno-izobraževalnem sistemu”.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ukrepov za spodbujanje vpisa na študije s področja humanistike, družboslovja in jezikov trenutno ne načrtuje, so sporočili.
Slab ugled, slabe plače, majhen vpis
Zakaj si vse manj mladih želi postati učitelji? “Nizka plača, zelo velike razlike v plačah učiteljev začetnikov, če jih primerjamo z mednarodnim povprečjem, slabši pogoji dela in ugled učiteljskega poklica v družbi, v zadnjem obdobju pa zelo pogostokrat vmešavanje staršev učencev v strokovno delo in odločitve pedagoških delavcev …” razloge našteva dekan Vogrinc.
Pri študijskem programu Dvopredmetni učitelj pa vidi dekan dodaten razlog v tem, da se mnogi, ki jih zanima naravoslovje ali matematika, raje vpišejo na nepedagoški študijski program. “Želijo postati matematiki, fiziki, kemiki in tako naprej. Na ta način bodo imeli možnost za zaposlitev v gospodarstvu, kjer so seveda plače precej višje, boljši pa tudi delovni pogoji in ugled poklica v družbi. Če se bodo pozneje odločili, da bi vendarle postali učitelji teh predmetov, lahko opravijo tudi pedagoško-andragoško izobraževanje,” opisuje.
Vogrinc je prepričan, da bi morali mlade v učiteljske poklice privabljati tudi z boljšo promocijo možnosti pridobitve kadrovskih štipendij za deficitarne poklice in še povečati sredstva za ta namen. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje namreč podeljuje štipendije za nekatere pedagoške naravoslovne programe. Toda lani so jih od predvidenih 75 razdelili le 29. Štipendije znašajo 200 evrov mesečno, v enakem obsegu pa so jih razpisali tudi za prihajajoče študijsko leto.
Med ukrepi, ki bi mlade spodbudili k izbiri učiteljskega poklica, Vogrinc poudarja pomen odločitev pri vzpostavljanju nove plačne lestvice javnega sektorja. “Treba je doseči, da bodo plače učiteljev ustrezno uvrščene, da bo dejansko prišlo do povišanja plače vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju,” pravi in dodaja, da je treba posebno pozornost nameniti plačam učiteljev začetnikov, ki bistveno odstopajo od mednarodnega povprečja. Mlajšim učiteljem bi država lahko pomagala tudi pri reševanju stanovanjske problematike, na primer z državnimi stanovanji v bolj odročnih delih Slovenije ali ugodnimi kreditnimi pogoji, predlaga dekan pedagoške fakultete.
Ni pa denar vse. “Poskrbeti je treba tudi za boljše pogoje dela zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, na primer, da bi vsak učitelj začetnik imel vsaj eno leto pomoč izkušenega učitelja – mentorja, da bi imel na razpolago več dni za strokovno izpopolnjevanje, da bi se jasno razmejile pristojnosti učiteljev in staršev učencev …” našteva dekan.
Je humanistika v krizi?
Za učiteljske poklice izobražuje tudi ljubljanska Filozofska fakulteta. Omejitev vpisa bodo imeli le na programih enopredmetne anglistike, dvopredmetne zgodovine, dvopredmetne koreanistike (te tudi na izrednem študiju) in psihologije. Slednja je že dolgo zelo priljubljena in se na študij lahko vpišejo le tisti z najboljšimi ocenami. Študiji pred leti zelo popularnih jezikov, geografije, sociologije in filozofije pa omejitve v prvem vpisnem roku nimajo.
Da je vpis na filozofsko fakulteto odsev širšega stanja v družbi, je prepričana dekanja dr. Mojca Schlamberger Brezar. Med mladimi nasploh upada zanimanje za poučevanje. “To je povezano z degradacijo učiteljskega poklica, ki se v Sloveniji dogaja že dolgo, in posledično s slabšo uporabniško izkušnjo učencev, če uporabim danes popularne izraze,” pravi. Kot spominja, je Evropska unija do leta 2008 zagovarjala večjezičnost in potrebo, da Evropejci govorijo poleg maternega vsaj dva tuja jezika. “Podobno smo ob širitvi EU zagotavljali prihodnost prevajalcem in tolmačem v institucionalnih službah. Takrat smo imeli zelo velik vpis,” opisuje dekanja. “Nato pa je EU obrnila smer, saj je zaradi velikega zanimanja mladih za študije jezikov in kulture zavladal strah, da bo zmanjkalo inženirjev, matematikov in podobnih poklicev. Zato je iz EU prišla pobuda STEM (ang. science, technology, engineering, mathematics – znanost, tehnologija, inženirstvo, matematika), ki je spodbujala študij naravoslovja in tehnike.”
Upad vpisa – sicer deloma povezan tudi z manjšimi generacijami – je tako po besedah dekanje logičen, saj da “smo dobili to, kar nam je narekovala Evropa”. Razen angleščine in korejščine nobeden od jezikov ne bo imel omejitve vpisa, to velja tudi za več študijev prevajalstva. Je pa interes za te programe podobno majhen že zadnjih nekaj let, pravi dekanja in to povezuje tudi z vzponom umetne inteligence, ki “prinaša obljube, da bo bolje prevedla besedilo ali napisala seminarsko nalogo od človeka”.
Podatki MVZI o vpisu na študije jezikov in prevajalstva kažejo, da se je zanimanje zanje v zadnjem desetletju zmanjšalo za okrog 40 odstotkov (skupaj na programe 1. in 2. stopnje).
Kot skrb vzbujajoče dekanja ocenjuje dejstvo, da tako primanjkuje učiteljev slovenščine, pa tudi tujih jezikov, da se obupani ravnatelji pogosto obračajo na filozofsko fakulteto in prosijo za direktno posredovanje pri absolventih ali celo študentih. “Ta problem bi bil preprosto rešljiv, če bi na državni ravni ponudili štipendije za učitelje, saj bi tako dodatno motivirali študente, da se odločijo za pedagoški študij,” je prepričana Schlamberger Brezar.
Kdo bo učil slovenščino?
Za dvopredmetni študij slovenistike na ljubljanski filozofski fakulteti se je na 76 vpisnih mest v prvem prijavnem roku prijavilo 34 dijakov, za 31 prostih mest na enopredmetnem študiju pa šest. Na dva programa slovenistike na fakultete za humanistične študije univerze na Primorskem so se skupaj prijavili štirje dijaki, v Novo Gorico pa dva. Bolje je na mariborski univerzi, kjer se je na dvopredmetni študij slovenskega jezika in književnosti vpisalo 20 dijakov, na enopredmetnega pa šest.
Vpis na študij slovenistike na ljubljanski filozofski fakulteti se je glede na stanje izpred desetih let zmanjšal za približno tretjino, pravi predstojnica oddelka za slovenistiko dr. Simona Kranjc, zadnjih pet let pa ostaja stanje približno enako, ko mesta zapolnijo v drugem prijavnem roku in je na koncu vpisanih okrog 70 študentov na generacijo.
Med razlogi za upad vpisa na humanistične študije dr. Kranjc vidi to, “da smo se v teh, po večini klasičnih programih, prepočasi odzivali na spremembe v družbi”, pa tudi “da smo verjetno premalo naredili za to, da bi v javnosti, ki oblikuje splošno mnenje, dosegli neko stopnjo zavedanja o tem, kako pomembno je, da znamo svoje misli in občutja ustrezno ubesediti”.
Na oddelku zato načrtujejo spremembe študijskega programa in boljšo promocijo, tudi s pomočjo nekdanjih študentov. Predstojnica oddelka za slovenistiko verjame, da jim bo tako uspelo vsaj deloma vplivati na stereotipno predstavo o slovenistu. “Ob lektorju še vedno najprej pomislimo na osebo, ki zgolj popravlja vejice in velike začetnice, kar se takole na splošno tako in tako ne zdi pomembno. Učitelj slovenščine ima podobo osebe, ki od učenca in dijaka zahteva, da si ta zapomni neke nepomembne podatke, da na primer zna našteti vse vrste priredij in podredij,” opisuje dr. Kranjc in dodaja, da je problem naše družbe, da vzdržuje ali celo krepi predstavo o tem, da “se materinščine ni treba učiti, ker smo jo usvojili že v otroštvu, kaj šele raziskovati”.
Vlogo dobrih učiteljev slovenščine vidi kot ključno in upa, da bodo podobno razmišljali tudi snovalci novih učnih načrtov za slovenščino v osnovnih in srednjih šolah.
Učinkovito usmerjanje v naravoslovje in tehniko
Dekanja filozofske fakultete dr. Mojca Schlamberger Brezar pravi, da so se na marsikateri srednji šoli ali gimnaziji prilagodili državni strategiji in spodbujajo učence, predvsem dobre, da se vpisujejo na naravoslovne in tehnične programe ter “z njimi delijo svoje reprezentacije o tem, katere vede so več vredne”. Prepričana je, da humanistika in družboslovje nista v krizi, so pa v krizi naše vrednote. “Kapitalistični sistem po svoji podobi ustvarja potrebe in jih prodaja naprej,” pravi in dodaja, da želje po študiju psihologije povedo marsikaj o tem, v kakšnem svetu živimo.
“Humanistika celi rane, ki jih zadaja današnja družba. Če pogledamo, kam sta nas pripeljala kapital in tehnologija, lahko vidite, kaj je razlog, da ima toliko mladih psihološke težave in ne vidi perspektive za svojo generacijo,” pravi dekanja, ki je zato prepričana, da bo glede na potrebe v družbi zagotovo sledil obratni val, ko bo vpisa na humanistiko in družboslovje znova več ter svari pred ukinjanjem teh programov. Že zdaj pa se na Filozofski fakulteti srečujejo s študenti, “ki prihajajo iz naravoslovja in tehnike, ker so jih tja usmerjali starši in profesorji in so zatajili svoja notranja nagnjenja, ki so jih bolj gnala v humanistiko in družboslovje,” opisuje dekanja.
“Humanistiko bi morali vključiti na začetku postopka vseh tehnoloških raziskav v luči humanih rešitev in rešitev za človeka, ne za iskanje dobička. Umetna inteligenca je dober pokazatelj tega, kako so se njeni izumitelji izognili vsem etičnim vprašanjem, ki bi jih morali razčistiti pred njenim patentiranjem. Za humanistiko je še veliko dela, žal pa jo najpogosteje kličejo na pomoč šele takrat, ko mora popravljati napake in blažiti poškodbe,” še opozarja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje