Zaradi spremenjenega načina dela Splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) Zdravstvenega doma Ljubljana večje obremenitve pričakujejo na ljubljanski urgenci. O tem, kaj to pomeni v praksi in kaj jih najbolj skrbi na infekcijski kliniki, sta spregovorila vodja internistične prve pomoči UKC Ljubljana Hugon Možina in predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc.
Zdravstveni dom Ljubljana je ljubljanski klinični center obvestil, da bo s 1. septembrom spremenil dosedanji način dela v Splošni nujni medicinski pomoči (SNMP). Kot so sporočili iz ZD Ljubljana, bodo po triaži in opredelitvi nujnosti bolnika, zelo bolni pacienti takoj preusmerjeni v UKC Ljubljana. Doslej so namreč vse paciente obravnavali v SNMP, najbolj bolni pa so bili nato napoteni v UKC Ljubljana, kjer so morali skozi ponovni triažni postopek in dodatno obravnavo.
“Sprememba je torej v tem, da bodo bolj ogroženi in nujni bolniki že takoj obravnavani pri ustreznem specialistu in ne zaporedno pri več zdravnikih, preden pridejo do tistega specialista, ki ga potrebujejo,” so v sporočilu za javnost zapisali pri ZD Ljubljana. Kot pravijo, se bodo po novem bolniki izognili dvojnemu čakanju na pregled in izvide pri različnih zdravnikih in podvajanju različnih diagnostičnih preiskav.
Sprememba pa predvidoma s seboj prinaša dodaten pritisk na že preobremenjene urgentne ambulante UKC Ljubljana, torej na Internistično prvo pomoč, ambulanto za urgentna kirurška obolenja in urgentno ambulanto infekcijske in nevrološke klinike.
Iz UKC Ljubljana so sporočili, da se bodo novemu načinu dela prilagodili, a zaradi povečanja dotoka bolnikov in posledično daljšega časa obravnave prosijo bolnike in svojce za potrpežljivost in razumevanje.
O novih izzivih za ljubljanski klinični center sta spregovorila vodja internistične prve pomoči Hugon Možina in predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. O natančnejših številkah Možina ni mogel govoriti. “Kolegi na SNMP se bodo potrudili in delali triažo s pomočjo zdravnika, ki bo bolnike usmerjal v ustrezne ambulante. Pričakujem, da to število ne bo tako veliko, kot je videti na prvi pogled,” je dodal.
Kot vodja internistične prve pomoči UKC Ljubljana je dejal, da bodo zdaj na njih “padli” predvsem bolniki z neopredeljenimi bolečinami v prsnem košu, v trebuhu in bolniki, ki imajo težave z dihanjem. “Bolnik z bolečino v prsnem košu, ki ni tipična in na prvi pogled ni srčni infarkt, bodo sedaj s SNMP po triaži poslali k nam, nato pa bomo mi vse izpeljali do konca,” je pojasnil.
O kadrovski stiski je Možina dejal, da so vedno upali in upajo še naprej, da bo urgentnih zdravnikov vedno več, a realnost je, da kar nekaj mladih specialistov, ki končajo to kompleksno specializacijo, odide v okolja, kjer so obremenitve manjše, kar je popolnoma človeško. “Nagrajevanja pa so v teh manj obremenjenih okoljih ista. Mogoče se tu rešitev ponuja kar sama,” je dodal.
Povprečna čakalna doba na urgenci je ura in pol, a kot je dejal Možina, to povprečje ne pokaže realne slike. “Ura in pol se sliši kar ‘fajn’, ne pove pa tistega, da se na nekatere dni to čakanje lahko podaljša tudi na šest ur,” je ponazoril.
Lejko Zupanc je poudarila, da urgentna ambulanta infekcijske klinike ne obravnava samo pacientov iz ožje ljubljanske regije, temveč tudi “bolnike vse do Kočevja, en krepak del Gorenjske, pa tudi Trbovlje, Novo mesto za specialne primere in celotno Primorsko”. Tako po ocenah pokrivajo približno milijon prebivalcev.
Orisala je, da bodo zdaj na njih padli “bolniki z vročino, ki imajo drisko, pa bi jih prej obravnavali na SNMP, jim dali infuzijo ter jih poslali domov”. Zdaj pričakujejo, da jih bodo poslali k njim.
“Glavni razlog, da nas skrbi, je prostorska stiska. Imamo mikroskopske majhne čakalnice in hodnik, na katerem ljudje čakajo na izvide in podobno. Zdaj tega ne more biti več, saj moramo ločiti covidne in necovidne bolnike, ostali pa smo tudi brez 40 postelj, saj en celoten oddelek zdaj deluje kot covidni oddelek. Precej jasno je, da je obrat počasen, srečujemo pa se s težkimi stanji, z bolniki, ki res potrebujejo hospitalizacijo, ko pa so enkrat hospitalizirani, to traja dolgo,” je problem infekcijske klinike orisala njena predstojnica. Kot je še opozorila Lejko Zupanc, če bi držala ocena, da se bo obremenitev z novim režimom povečala za 30 odstotkov, tega ne bodo zmogli. “Bolniki bodo morali na obravnavo čakati drugod, kjer bodo pod nadzorom.”
Dejala je še, da pri projektu gradnje nove infekcijske klinike lepo napredujejo. “Mislim, da smo v skladu s časovnico. Upam, da se bomo vselili leta 2026, kot je načrtovano.”
Ministrstvo pričakuje, da se bosta zavoda dogovorila
Na spremembe dela se je odzvalo tudi ministrstvo za zdravje. Kot so sporočili, so UKC Ljubljana že v sredo pozvali, da se zaradi predvidenih težav z ZD Ljubljana ponovno dogovorijo glede sodelovanja na področju razširjene obravnave pacientov in definirajo finančne obveznosti UKC Ljubljana do ZD Ljubljana. “Stališče ministrstva je, da se morata oba zavoda dogovoriti glede načina dela službe za splošno nujno medicinsko pomoč ZD Ljubljana v okviru urgence UKC Ljubljana in urediti medsebojno nastale finančne obveznosti z ustrezno pogodbo,” so zapisali v odzivu.
Kot pravijo na ministrstvu, bi se v primeru, da predvidena sredstva za obravnavo pacientov v urgentni specialistični obravnavi ne bi zadoščala, lahko poda predlog za širitev programov v dejavnosti specialistične urgentne ambulante UKC Ljubljana. Od vodstva UKC pričakujejo, da bo v najkrajšem možnem času področje uredilo v korist pacientov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!