Napis, ki ne pove ničesar o resničnem izvoru izdelka. Zakaj je sploh dovoljen

Foto: Profimedia

Medtem ko za nekatere pridelke in prehranske izdelke veljajo stroga pravila o označevanju njihovega porekla, na drugih najdemo napis, da prihajajo "iz držav EU in zunaj EU", ki potrošnikom ne pove ničesar o resničnem izvoru. Preverili smo, zakaj je tako.

V Evropski uniji za nekatere pridelke in prehranske izdelke veljajo stroga pravila o označevanju njihovega izvora. Na nekaterih drugih izdelkih pa najdemo napis, da prihajajo “iz držav EU in zunaj EU”, ki potrošnikom ne pove ničesar o resničnem izvoru.

V Sloveniji glede označevanja veljajo pravila EU. Kot so pojasnili na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), bi Slovenija lahko uvedla strožje predpise od evropskih, a bi ti veljali le za živila, proizvedena v Sloveniji, ne pa tudi za tista, ki na police slovenskih trgovin pridejo iz drugih držav. “Kadar veljajo pravila EU, države članice z nacionalnimi predpisi namreč ne smejo omejevati prostega pretoka blaga,” so poudarili.

Kakšna so evropska pravila? “Evropska uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom določa, da je navedba države porekla ali kraja izvora živila obvezna, kadar bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede prave države porekla ali kraja izvora živila,” so zakonodajo navedli na upravi.

Navedba porekla je obvezna tudi za prašičje meso, ovčje in kozje meso ter perutninsko meso. “Dodatno so posebna pravila za označevanje izvora predpisana tudi za nekatere druge vrste živil, na primer za med, sadje in zelenjavo, ribe, goveje meso in proizvode iz govejega mesa, oljčno olje in vino,” so dodali. Posebna pravila veljajo tudi pri označevanju porekla živil z zaščiteno geografsko označbo, zaščiteno označbo porekla in proizvodih z oznako zajamčenih tradicionalnih posebnosti.

Na pobudo Slovenije je EU nedavno sprejela strožja pravila za označevanje porekla medu. Direktiva določa, da morajo države članice uskladiti nacionalno zakonodajo do 14. decembra 2025, nova pravila pa se bodo začela uporabljati 14. junija 2026. Podobno kot pri medu veljajo spremenjene določbe tudi pri sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkanih kostanjevih kašah.

kranjska klobasa, zaščiteno poreklo — Foto: Žiga Živulović/Bobo

Manj stroga pravila za sestavljena živila

Pravila so torej za različne skupine pridelkov ali izdelkov različna.

Označevanje izdelkov z navedbo “v EU” ali “izven/zunaj EU” je dovoljeno, kadar to dopušča zakonodaja, uporablja pa se zlasti pri živilih, ki vsebujejo sestavine iz več držav ali pri sestavljenih živilih, so pojasnili na upravi.

“Zlasti pri sestavljenih živilih je nemogoče zagotoviti, da bi bili potrošniki obveščeni o poreklu vsake sestavine živila,” so zapisali in navedli primer maslenega rogljička z mareličnim nadevom, za katerega moka prihaja iz Francije, maslo iz Italije, jajca iz Poljske, sladkor iz Madžarske, mleko iz Slovenije, marelični nadev iz Turčije, vanilja z Madagaskarja, sol iz Avstrije, narejen pa je v Sloveniji.

Zveza potrošnikov: To ni ustrezno

V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so prepričani, da trenutno označevanje ni ustrezno. Kot poudarjajo pri ZPS, njihove ankete vedno znova kažejo, da je poreklo pomembna informacija za potrošnike, številne skupine živil pa še vedno niso zajete v obvezno označevanje porekla. Zavzemajo se za bolj jasna in transparentna pravila označevanja porekla pri vseh živilih.

Med njimi so posebej izpostavili mleko in mlečne izdelke, saj trenutno označevanje porekla mleka ni obvezno, ter predelano meso, kot so salame in hrenovke. Problematično je po mnenju zveze potrošnikov tudi označevanje moke, testenin in kruha, saj je treba označiti le državo mletja, ne pa države pridelave žita, pa ribji izdelki, saj konzerve tunine pogosto ne navajajo dejanskega izvora rib, ter sadni sokovi in marmelade, pri katerih ni obvezno označevanje porekla sadja.

Kot problematično na ZPS ocenjujejo tudi, da zakonodaja dovoljuje splošne oznake porekla, kot je “EU”, ali še slabše “iz EU in zunaj EU”. Če se poreklo živila in osnove surovine razlikujeta, pa se lahko uporabi zgolj oznaka “osnovna surovina ni iz ‘ime države'”. Takšno označevanje ni transparentno in potrošnikom ne pomaga sprejeti informiranih nakupnih odločitev, so opozorili.

Izpostavili so primer kisle smetane, za katero navedba porekla ni obvezna. “Če pa se proizvajalec odloči navesti državo porekla (npr. Slovenija), to ne pomeni nujno, da je tudi osnovna surovina – mleko – slovenskega porekla,” so opozorili pri ZPS.

Pojasnili so, da je poreklo izdelka opredeljeno v carinskem zakoniku, ki definira, da ima izdelek poreklo države, kjer je bila opravljena zadnja bistvena predelava. Pri kisli smetani je to na primer fermentacija, in če je bila ta narejena v Sloveniji, lahko na embalaži piše ‘poreklo živila: Slovenija’.

Če osnovna surovina (v tem primeru mleko) ni iz Slovenije, mora proizvajalec to navesti, vendar ima pri tem precej svobode. Proizvajalec lahko namreč to označi transparentno (npr. poreklo mleka: Avstrija), manj transparentno (npr. poreklo mleka: EU) ali celo zelo splošno (npr. poreklo mleka ni Slovenija).

Na ZPS pravijo, da je tak način označevanja neustrezen. “Takšne oznake ne omogočajo potrošnikom jasnega vpogleda v izvor izdelka, kar lahko vodi v neinformirane nakupne odločitve in zmanjšuje zaupanje v prehransko verigo,” so poudarili.

EU ali Slovenija trenutno na področju označevanja živil ne načrtujeta sprememb, so sporočili z UVHVVR.