Zakaj nas mora skrbeti, da je Jadransko morje vse bolj toplo

Slovenija 22. Sep 202417:03 6 komentarjev
Fiesa
Foto: Srdjan Živulović /BOBO

Vremenskih ekstremov letos nismo beležili le na kopnem. Zelo visoke temperature smo zabeležili tudi na površju morja. To pa ima lahko velik vpliv na morski ekosistem, saj je v morju vse več tujerodnih živalskih vrst.

Padel je še en neslavni rekord. Po podatkih službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S) je bilo letošnje poletje na globalni ravni najtoplejše v zgodovini opravljanja meritev.

Še posebej vroč je bil letošnji avgust. Skupaj z lanskim avgustom je bil to najtoplejši avgust na svetu, saj je bila povprečna temperatura zraka na površju Zemlje 16,82 stopinje Celzija, kar je 0,71 stopinje Celzija nad avgustovskim povprečjem med letoma 1991 in 2020.

A temperaturnih ekstremov nismo zaznali le na kopnem. Po besedah dr. Martina Vodopivca, oceanografa in znanstvenega sodelavca piranske Morske biološke postaje, so zelo visoke temperature zaznali tudi na površju morja.

Lani smo imeli nasprotno situacijo, takrat so bile nadpovprečne temperature na dnu morja.

“Letos imamo zelo visoke temperature na površju. Mislim, da je bil lani bolj premešan vodni stolpec zaradi vetra, zato je bilo takrat več segrevanja na dnu, ne pa toliko na površju,” je pojasnil za N1.

Po njegovih besedah je letos vročinski val pri površju vztrajal od 2. avgusta.

Najvišja temperatura je bila izmerjena 13. avgusta, ko je bila povprečna dnevna temperatura namesto 25 stopinj kar 29,5 stopinje Celzija. “Če temperatura pade za kakšen dan oziroma se približa povprečju, to še ne prekine vročinskega vala. Da govorimo o koncu vala, mora biti temperatura več časa pod 90. percentilom,” je dejal. Najnižja je sicer bila 28. avgusta, in sicer 26,2. A se je temperatura tako nizko spustila le za en dan, že naslednji dan je bila nad povprečjem – 27,5 stopinje.

To, da so letošnje temperature nad 90. percentilom, pomeni, da je bilo 90 odstotkov letnih temperatur, izmerjenih v zadnjih 20 letih, nižjih od letošnjih. Med vročinski val tako uvrščamo 10 odstotkov najvišjih temperatur, izmerjenih na boji.

Morske živali
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Pri razlagi vročinskih valov se sicer gledajo povprečne temperature za neko obdobje, nato se primerja, za koliko izmerjene temperature presegajo povprečje. “Prav tako morajo povprečne temperature preseči za dlje časa. Da govorimo o vročinskem valu, mora biti torej dnevna temperatura nad povprečnimi vsaj pet dni. Letos je bilo tako več kot mesec dni.

Vedno bolj toplo morje k nam vabi tujerodne vrste

“Če se temperatura dvigne za kratek čas, to ne predstavlja težave, saj organizmi načeloma krajšo spremembo temperature lahko zdržijo. Če pa je dvig temperature daljši, pa to za organizem predstavlja več stresa,” je pojasnil Vodopivec. “Imeli smo zelo toplo poletje, kar se nekje mora odražati, je dodal. 

Vročinski valovi na površju sicer niso nekaj nenavadnega, a vplivajo na morski ekosistem. Predvsem na bentoške živali, ki živijo v stiku s podlago in se težje premikajo. “Obstajajo pa tudi določene vrste, ki so zelo vezane s površino vode in se ne morejo potopiti. Ribe se pred vročino lahko umaknejo v globino, a obstajajo tudi drugi planktonski organizmi, ki plavajo bliže površini in ne tonejo, ti so s temi vročinskimi valovi precej bolj prizadeti,” je pojasnil oceanograf.

Po njegovih besedah je Severni Jadran zelo specifična lokacija, saj gre za plitvo morje in je na najbolj severnem delu Mediterana, kar pomeni, da bi morali imeti čez leto velika temperaturna nihanja.

“Poleti imamo zelo toplo, pozimi pa zelo mrzlo. Z vročinskimi valovi se temperature dvigujejo, s tem pa lahko k nam pridejo tujerodne živalske vrste, ki so bolj toploljubne in zdaj pri nas preživijo. Včasih bi jih zimske nizke temperature odgnale, zdaj pa lahko te živali ostanejo,” je pojasnil. Zaradi vse bolj toplega morja tako zadnja leta v Jadransko morje, kot tudi v celotno Sredozemlje, prihaja vedno več tujerodnih vrst rib, rakov in drugih morskih živali ter rastlin.

“Nekatere na ekosistem ne vplivajo, druge pa lahko avtohtonim vrstam predstavljajo težave, saj lahko zasedejo določen prostor, kjer so prej živele avtohtone in jim s tem odvzemajo življenjski prostor,” je sklenil sogovornik.

BONUS VIDEO:

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje