Menu Item
Piranski občinski svet je kljub dvomom sprejel ponudbo Term Čatež za nakup Teniškega centra Portorož. Nasprotniki nakupa so trdili, da "izsiljevanju" direktorja Term Bojana Petana ne bi smeli popustiti, vendar je prevladal strah pred zaprtjem centra.
Piranski občinski svet je prejšnji teden z enajstimi glasovi za in sedmimi proti naložil županu Đeniu Zadkoviću, naj sprejeme ponudbo Term Čatež za nakup Teniškega centra Portorož. Župan in tudi mnogi svetniki menijo, da je to napaka, saj naj bi bila cena previsoka. Večina svetnikov pa je zavzela stališče, da je bolj kot cena pomembna želja občanov, da teniški center ostane.
Petan prehitel “zelo mehka pogajanja”
Občina in Terme Čatež so konec prejšnjega leta začele zelo mehka pogajanja za nakup zemljišč, je na seji občinskega sveta dejal direktor občinske uprave Robert Smrekar. “Želeli smo preveriti, ali bi bil lastnik pripravljen prodati cel sklop,” je pojasnil.
Dogovorili so se, da je zemlja, na kateri stoji teniški center, vredna 50 evrov na kvadratni meter ali skupno malo manj kot 800.000 evrov. Za objekte pa so sklenili, da bo njihovo vrednost ugotavljal izvedenec gradbene stroke. Na parcelah so centralni teniški stadion s poslovnimi prostori, teniška igrišča zunaj stadiona (13 peščenih in šest betonskih) in 350 kvadratnih metrov velika hiša, v kateri je gostinski lokal.
Še preden je izvedenec občini poslal svojo oceno vrednosti, je direktor Term Čatež Bojan Petan občini poslal ponudbo za odkup zemljišča za malo manj kot 4,6 milijona evrov. Občini je sporočil, da mu mora odločitev sporočiti v 15 dneh od prejema ponudbe, torej do 6. julija, sicer se bo štelo, da občina ne bo uveljavila predkupne pravice.
Petan naj bi za center torej že imel drugega kupca, ki naj bi bil pripravljen plačati takšno ceno. Vendar več okoliščin vzbuja sum, da tak resni kupec sploh obstaja, in na seji občinskega sveta se je zdelo, da Petanu nihče ne verjame povsem. Nekateri so jasno povedali, da dvomijo o njegovi iskrenosti.
Petan: Naredite 20 igrišč za 600.000 evrov. Kje, v pravljici?
Cena, ki jo je ponudil Petan, se zdi mnogim zelo visoka. Izvedenec Vitomir Mavrič je ocenil, da so objekti skupaj vredni 1,9 milijona evrov: stadion 774 tisoč evrov, zunanja igrišča in stavba z lokalom pa po približno 550 tisoč evrov. Če prištejemo še zemljo, ki so ji občina in Terme Čatež ceno določile že prej, naj bi bila torej vrednost celotnega kompleksa 2,7 milijona evrov ali 1,9 milijona evrov manj od ponudbe prodajalca. Terme so občini ponudile še nekaj dodatnih parcel, ki naj ne bi bile del prvotnih pogovorov med Termami in občino. Zato razlika v cenah za kvadratni meter v cenitvi in ponudbi ni 70-odstotna, ampak 46-odstotna, namreč 171,2 evra na kvadratni meter proti 250 evrov na kvadratni meter.
“Rad bi videl gospoda, ki bo za 600.000 evrov zgradil teniški stadion s 1.600 sedeži. Toliko stane stanovanje,” se je na seji občinskega sveta prejšnji petek odzval Petan. “Naredite dvajset igrišč za 600.000 evrov. Kje, v pravljici?”
Zatrdil je, da so banke, pri katerih so zadolžene Terme Čatež, kompleks ocenile na 5,1 milijona evrov. “Moral sem jim razlagati, da sem ga malo ceneje prodal,” je povedal prejšnji torek na seji občinskega sveta.
Poudaril je tudi, da je občina pred tremi leti za 333 evrov na kvadratni meter prodala zemljišče za parkirno hišo Marini Portorož, ki je bila takrat v lasti Term Čatež. “Pa tam ni nič,” je odgovoril svetnikom, ki so mu očitali, da je stadion v teniškem centru slabo vzdrževan.
Smrekarju se zdi cena, v katero je privolil občinski svet, vseeno visoka, a je poudaril, da je pravo vrednost nemogoče določiti. “Ne moremo je na primer ocenjevati samo skozi amortizacijo, torej glede na to, koliko časa bo minilo, da dobiček iz poslovanja teniškega centra pokrije nabavno ceno,” je dejal.
Po njegovem je treba upoštevati, da ima teniški center širši pomen za občino. V njeni strategiji piše, da bo razvijala športni turizem, s katerim bo privabljala turiste zunaj glavne sezone.
“Poleg tega govorimo o javni infrastrukturi, ki jo je težko ovrednotiti,” je poudaril. “Tako kot je težko ovrednotiti vrednost šole ali promenade.”
Strah pred drugim kupcem
Dejansko je občinski svet odločal, ali bo teniški center ostal odprt. O tem, kako naj bi ga upravljala občina, svetniki niso vedeli nič, ker časa za analize pred odločitvijo ni bilo. Prostora za pogajanje o ceni pa tudi ni bilo, saj je občina Petanovo ponudbo lahko samo sprejela ali zavrnila.
Svetniki so bili očitno pod pritiskom zaradi ugibanj, da bi lahko drug lastnik center zaprl. Te strahove je spodbujal tudi Petan. “Sporazum, ki ste ga dobili na mizo, je izraz naše resne želje, da tenis v Portorožu dolgoročno ostane,” je dejal na seji. Omenil je, da je sam ‘od majčkenega tenisač’ in da se bo njegova želja uresničila samo, če bo teniški center v družbeni lasti. “Razen Term Čatež ni zasebnika, ki bo 20 let delal izgubo ali ne prevelik dobiček.” Izgube so pokrivali z dobički Marine Portorož, dokler je bila ta v lasti Term Čatež, je pojasnil. “Čim Marine ni več, je samo izguba, in v vsakem primeru je Terme Čatež ne morejo, ne smejo in ne bodo krile,” je dejal.
Petan je zagotovil, da kupec obstaja in da je pogodba z njim podpisana. Na sestanku z občino naj bi o njem povedal samo, da je Hrvat. Pozneje naj bi izrazil pripravljenost, da ga razkrije, vendar je v imenu kupca posredovala zagrebška odvetniška pisarna Olujić, Pezić & Partneri. “Z županom sva dobila pošto iz Zagreba, da bova odškodninsko odgovorna, če bova karkoli razkrivala,” je dejal Petan.
Župan Zadković je dejal, da imena kupca žal ne pozna, je pa naročil pravno mnenje, da bi se prepričal, ali ima to pravico. Smrekar meni, da te pravice nimajo, a to po njegovem niti ni bistveno. Če bi videli pogodbo med Petanom in tem kupcem, morda vseeno ne bi zagotovo vedeli, ali je kupec resen, je pojasnil. “Lahko se je dogovoril s kakšnim poslovnežem, ki ga pozna, da podpišeta pogodbo, ki je nimata namena uresničiti,” je dejal.
Teniška igrišča bi ostala v vsakem primeru
Skrivanje imena je samo ena od številnih okoliščin, ki sproža ugibanje, da Petan kupca, vsaj resnega, v resnici nima. Zadković je na primer poudaril, da se skrivnostni kupec na občini ni pozanimal o morebitnih načrtih občine o njenih prostorskih načrtih v neposredni bližini teniških igrišč. Opozoril je tudi, da bodo teniška igrišča, ki so po Petanovih besedah nedonosna, na tej lokaciji skoraj zagotovo ostala tudi v prihodnosti. “Prostorski akt ne omogoča tako rekoč nič drugega oziroma omogoča samo manjše spremembe,” so nam v županovem imenu odgovorili z občine.
Dvome o resnosti skrivnostnega potencialnega kupca spodbuja tudi dejstvo, da so Terme Čatež občini Piran ponudile odkup brez are, torej instituta delnega plačila, ki varuje tako kupca kot prodajalca. Ponudba sicer določa plačilo v dveh delih, vendar je prvi obrok samo del kupnine in ne ara.
Ker are v Petanovi ponudbi ni, Smrekar sklepa, da je ni niti v pogodbi med Petanom in skrivnostnim potencialnim kupcem. “Petan je moral v ponudbo, ki jo je dal občini, prekopirati vse bistvene sestavine iz prejšnje pogodbe,” je dejal. “Če bi se pogodbi bistveno razlikovali, bi jo mi lahko razvezali.”
Slabe izkušnje
Kljub županovemu nasprotovanju je občina pripravila gradivo za odločanje občinskega sveta o sprejetju Petanove ponudbe. V obrazložitvi, pod katero je podpisan Smrekar, piše, da za nakup teniškega centra obstaja več razlogov. “Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, zlasti v Strunjanu, je očitno, da mora biti športna infrastruktura v prvi vrsti javna,” se glasi prvi razlog. Drugi je razvoj turistične ponudbe, tretji pa ohranjanje tradicije tenisa v Portorožu.
Tudi nekateri svetniki so omenjali strunjansko izkušnjo, vendar ta ni povsem primerljiva z aktualnim dogajanjem glede portoroškega tenisa. V Strunjanu so lahko Terme Krka teniško igrišče zasule z zemljo in ga zamenjale z zelenico oziroma začasnim parkiriščem, ker je to zemljišče po prostorskih aktih namenjeno centralnim dejavnostim. Zemljišča, na katerem stoji portoroški teniški center, pa morajo biti namenjena oddihu, športu in rekreaciji.
To je res, je pritrdil Smrekar, a dodal, da imajo občani Portoroža tudi druge, bolj primerljive slabe izkušnje. Na primer s Hotelom Metropol, ki ga je leta 2014 od Hotelov Bernardin kupil Hrvat Darko Ostoja. V zadnjih letih je bil hotel večkrat zaprt tudi med turistično sezono, občani in občinski svet pa so se pritoževali nad zanemarjeno okolico in neurejenim parkiranjem v okolici hotela.
Lastnik teniškega centra morda ne bi mogel na sedanjih teniških igriščih postaviti česa bistveno drugačnega, a to ne pomeni, da bi se na njih lahko vedno igral tenis, je povzel Smrekar. “Lastnika ne moremo prisiliti, da lastnino vzdržuje,” je dejal. K temu ga v resnici niti trg ne sili zelo močno, je nadaljeval. Cena zemljišča sčasoma raste, tudi če vanj ne vlaga nič. Ostoja, ki je štiri portoroške hotele kupil za 24 milijonov evrov, naj bi se na primer letos pogajal za prodajo za 50 milijonov evrov, so poročali mediji.
Se bo občina odpovedala vrtcu, parkirni hiši ali kanalizaciji?
Nakup je tvegan in njegova racionalnost je vprašljiva, vztraja Zadković. Poudaril je še, da bodo morali za 4,6 milijona evrov kupnine najeti posojilo. Ker imajo občine omejene možnosti kreditiranja, bi imelo to zelo velik vpliv na načrtovanje in izvajanje že zadanih občinskih obveznosti, je napovedal.
S posojili so nameravali plačati tudi gradnjo novega vrtca s parkirno hišo v Luciji, stanovanj v Sečovljah in kanalizacijskega omrežja, je našteval župan. “V primeru nakupa Tenis centra Portorož bo treba za omenjene investicije poiskati drugačne vire financiranja ali pa se nečemu od zgoraj naštetega žal odpovedati,” je dejal. “Gre za stvar prioritet.”
Smrekar pa je poudaril, da obstaja več alternativnih virov denarja. Na primer javni viri iz državnega proračuna ali Evropske unije. Občina bi denar lahko dobila tudi s prodajo svojega premoženja. “Imamo ogromno nepremičnin, pa nismo v tem mandatu ničesar prodali,” je dejal. “Župan je prodaji nasprotoval, ker nismo nič kupovali. No, zdaj kupujemo.”
Ena od takšnih možnosti je na primer zemljišče v Luciji, kjer občina načrtuje gradnjo novih, javnih teniških igrišč. “Bi se lahko to zemljišče namenilo za stanovanja, na primer za mlade družine?” je na seji občinskega sveta spraševala svetnica Meira Hot. Bi se na ta način lahko “izravnala bilanca” v primeru nakupa teniškega centra od Term Čatež, jo je še zanimalo.
“Odločitev je v vaših rokah, v rokah občinskega sveta,” ji je odgovoril Smrekar. V telefonskem pogovoru pa nam je povedal, da se sprašuje, ali ni že v zdajšnjem teniškem centru več teniških igrišč, kot jih potrebujejo občani. “Morda bi lahko bile namesto nekaterih druge športne površine, na primer bazen,” je dejal.
So že Terme Čatež “nevaren” lastnik?
Nekateri občinski svetniki so o Petanovi ponudbi v glavnem odločali na podlagi mnenja, da Petan blefira, ko svari pred drugim kupcem, ki bi teniški center verjetno zaprl. “Resnično dvomim, da je nekdo pripravljen vložiti taka sredstva, zato da bi teniška igrišča zaprl in izsiljeval občino, da mu bo dovolila tam zgraditi, kar bi hotel,” je Petanu dejal svetnik Davorin Petaros. Po njegovem mnenju bi to morala upoštevati tudi občina, se bolje pogajati s Petanom in ne popustiti pred njegovim “izsiljevanjem”.
Očitno so nekateri menili, da drugega resnega kupca Petan nima in da bi, če bi občina zavrnila njegovo ponudbo, pozneje ponudil nižjo ceno. Vendar na drugi strani obstaja tudi bojazen, da bi Petan sam naredil tisto, kar pripisuje vsem ostalim zasebnim lastnikom. Pravzaprav je to jasno napovedal, ko je dejal, da Terme Čatež ne bodo več krile izgub teniškega centra.
Nakup sicer še ni končan. Z njim se morajo strinjati še banke, pri katerih so zadolžene Terme Čatež, piranski občinski svet pa mora še potrditi kupoprodajno pogodbo, ki naj bi bila napisana do 5. avgusta.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje