Oglaševanje

Zakaj policija ni preprečila shoda neonacistov v Kopru, čeprav je zanj vedela?

Neonacisti v Kopru
Foto: Posnetek zaslona, IG

Kako lahko policija ukrepa v primeru zborovanj, kakršno je bilo petkovo neonacistično razgrajanje v Kopru? Iz pojasnil koprske policije in strokovnjaka za policijska pooblastila izhaja, da morajo presojati mejo med ustavno pravico do zbiranja in spodbujanjem sovraštva.

Oglaševanje

Potem ko se je v petek zvečer v Kopru zbrala skupina neonacistov, ki so prižigali bakle, vpili žaljivke in dvigali desnice v nacistični pozdrav, pred nekaj tedni pa so podobno počeli tudi v Luciji, se zastavlja vprašanje, kakšne možnosti za ukrepanje ima v takih primerih policija.

Shod skrajnih desničarjev ni bil prijavljen, a je policija zaznala, da se bo zgodil in o tem obvestila prisojne v Centru mladih Koper. Ti so zato v petek organizirali dodatno varovanje, na kraju dogajanja pa sta bila tudi najmanj dva policista.

"Okoli 23. ure so prišli pred center. Ko so videli varovanje, niso niti poskušali vstopiti v sam center, so pa skandirali raznorazna gesla, kurili pirotehniko in razvili transparent," je dogajanje opisal Jaka Miklavčič iz Centra mladih Koper.

Policisti so nekatere kršitelje identificirali, preiskava pa še poteka. Obravnavajo sum kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, zaznali pa so tudi elemente prekrška po zakonu o varstvu javnega reda in miru, ki opredeljuje prepoved uporabe simbolov nacistične ali fašistične ideologije.

Predstavnike koprske policijske uprave smo vprašali, zakaj policija shoda ni preprečila, glede na to, da je zaznala, da se bo zgodil, na kraj dogajanja poslala svoja policista in o prihodu neonacistov obvestila odgovorne v mladinskem centru.

Med ustavno pravico in spodbujanjem sovraštva

Kot pravijo na PU Koper, ima policija sicer v 33. členu zakona o javnih zbiranjih pooblastilo za razpustitev shoda, ko gre za kazniva ravnanja z motivom spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. "Odločitev o razpustitvi shoda mora biti utemeljena z ustreznimi in zadostnimi razlogi, ki narekujejo razpustitev shoda, saj gre za ustavno varovano pravico ljudi do mirnega zbiranja in izražanja stališč po 42. členu Ustave," so pojasnili.

shod neonacistov v Kopru
Foto: Posnetek zaslona

V konkretnem primeru so policisti zaznali zbiranje skupine oseb pred prostori Centra mladih Koper in tako preprečili stopnjevanje kršitev javnega reda in izvajanje kaznivih dejanj z elementi nasilja s strani omenjene skupine oseb, pravijo na policiji. "Dejstvo je tudi, da v nobenem trenutku ni bila ogrožena varnost ljudi in premoženja. Pri tovrstnem neorganiziranem oziroma spontanem shodu, na katerem organizatorja ni oziroma se ga ni dalo v tistem trenutku ugotoviti, bi policija shod v primeru hujših kršitev javnega reda in izvajanja kaznivih dejanj lahko razpustila," so povedali.

Udeleženci shoda so pred tem se za krajši čas zbrali in fotografirali, nakar so se takoj razbežali, zato nadaljnje ukrepanje policije v zvezi z odrejanjem razpustitve shoda ni bilo potrebno, so še sporočili koprski policisti.

Problem neprijavljenih shodov

Kot je za N1 razložil strokovnjak za policijska pooblastila dr. Miroslav Žaberl z mariborske fakultete za varnostne vede, je zaznava, da bi se lahko zgodil javni shod, na katerem bi se odvijale aktivnosti z namenom, da se izvršujejo kazniva dejanja ali motenje javnega reda, razlog za neizdajo dovoljenja za javni shod.

"Problem pri neorganiziranem in neprijavljenem javnem shodu je, da ni prijave in ni organizatorja, ki bi moral poskrbeti za red na javnem shodu in v teh primerih tudi shod razpustiti," je pojasnil. "Zgolj zaradi morebitnega suma izvrševanja takšnih dejanj policija ne more ukrepati zoper domnevne udeležence, dokler ne izvajajo svojih prepovedanih aktivnosti, mora pa poskusiti s svojo operativno prisotnostjo preprečiti takšne dejavnosti," je povedal dr. Žaberl.

Kot dodaja, pa mora policija, ki je prisotna na takšnem shodu, če neposredno zazna takšne aktivnosti, preprečiti izvrševanje kaznivih dejanj in prekrškov.

"Če so se udeleženci razbežali, pa mora policija post festum zbrati podatke in obvestila in kršitelje ali osumljence prekrškovno in kazensko preganjati. Morebitno izvrševanje takšnih ali podobnih kaznivih ravnanj vpričo policije je seveda nedopustno," je še poudaril policijski strokovnjak.

Miroslav Žaberl
Foto: Žiga Živulović Jr./ F. A. Bobo

Zveza združenj borcev NOB za dosledno uveljavitev zakonodaje

V Zvezi združenj borcev NOB Slovenije so v današnji izjavi za javnost najostreje obsodili "neonacistični shod v Kopru, na katerem so posamezniki z javnim razkazovanjem nacističnih simbolov in nacističnega pozdrava odkrito poveličevali ideologijo, odgovorno za množične zločine, okupacijo slovenskega ozemlja ter neizmerno trpljenje prebivalstva med drugo svetovno vojno".

Poudarili so, da takšna dejanja niso mnenje in niso svoboda izražanja, ampak gre za protipravno ravnanje, ki je v Sloveniji prepovedano.

"Javno razkazovanje teh simbolov je neposredna žalitev spomina na padle borce narodnoosvobodilnega boja, na talce, internirance, izgnance in vse žrtve okupatorjev. Hkrati predstavlja nevarno relativizacijo zgodovine in poskus normalizacije ideologije, ki je v temeljnem nasprotju z ustavno ureditvijo Republike Slovenije," so navedli v zvezi združenj borcev.

Od pristojnih organov zahtevajo dosledno uveljavitev zakonodaje, jasno ugotovitev odgovornosti organizatorjev in udeležencev ter ničelno toleranco do poveličevanja nacizma in fašizma v javnem prostoru.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih