Zakaj pri tihem branju v glavi slišimo glas bralca?

Foto: PROFIMEDIA

Če ob branju teh besed v glavi slišite glas, ki jih izgovarja, niste edini. Ali bi brez tega glasu lahko brali hitreje? Se ga sploh lahko znebimo?

Ali, ko berete te besede, v glavi tudi slišite glas, ki jih izgovarja? Če je temu tako, gre za pojav, ki ga imenujemo subvokalizacija ali tihi govor.

To navado ima veliko ljudi in je pogosto koristna za razumevanje, nekateri pa trdijo, da jo lahko potlačite ali celo odpravite, da izboljšate svojo hitrost branja. Je v tej trditvi kaj resnice ali vrednosti?

Tiho branje ni le ustvarjanje besed v mislih

Kot pojav pojasnjuje spletni portal IFL Science, je tihi govor več kot ustvarjanje besed v mislih. Pri njem sodelujejo, čeprav tega ne čutimo, tudi drugi deli telesa – oči, ustnice, jezik, glasilke, grlo in čeljusti. Ko “tiho” berete, še vedno delate zelo drobne gibe, ki so podobni tistim pri aktivnem govoru. Samo ne zavedate se tega.

Raziskovalci, ki so preučevali subvokalizacijo, so namreč celo uspeli prepisati tekste, ki so jih potihem brali udeleženci raziskave, potem ko so jim na govorne organe pritrdili majhne senzorje, ki so zaznavali dejavnost mišic, ki govor podpirajo. Leta 2012 so namreč izvedli raziskavo, ki je pokazala, da se naši možgani na tiho branje odzovejo tako kot na glasen govor. Pri tem se aktivirajo možganske regije, ki so povezane s tvorbo in razumevanjem govora oziroma jezika.

Včasih to premikanje ustnic ali celo tiho izgovarjanje besed lahko opazimo pri nekom, ki bere – največkrat pri majhnih otrocih ali ljudeh, ki branja niso tako zelo vešči.

Zakaj se notranji glas pojavlja?

O razlogih znanstveniki niso popolnoma prepričani, vlada pa trenutno soglasje, da ima subvokalizacija več prednosti, povezanih z razumevanjem in spominom, piše portal.

Ena od raziskav predlaga model, po katerem imamo ljudje v možganih nekakšno “fonološko (s sluhom povezano) shrambo”, kamor za kratek čas (približno 2 sekundi) shranjujemo slišane besede. Shranjene besede nato prevzame sistem, ki obdeluje zvoke, in jih osvežuje s subvokalnim ponavljanjem – nekako tako, kot si včasih s ponavljanjem poskušamo zapomniti prebrano telefonsko številko, preden jo dejansko odtipkamo.

Ko beremo, pravi ta model, vidno informacijo naši možgani pretvorijo v slišno, te “slišane besede” gredo v shrambo in proces ponavljanja, in na koncu vse skupaj za nas dobi smisel, ali kot pravijo strokovnjaki: razumemo skladenjsko in pomensko strukturo prebranega. Seveda proces pri izurjenih bralcih poteka zelo hitro, pri ne tako izurjenih, kot so otroci, ki se branja šele učijo, pa bolj počasi.

Kot rečeno, je subvokalizacija ali tiho branje nekaj, kar počne veliko ljudi. Ta bralna navada se verjetno razvije med učenjem branja – s počasnim branjem besed na glas. “Bralec v glavi” pa se oglaša skoraj izključno pri slišečih ljudeh. Večina gluhih namreč ne subvokalizira, saj so naučeni brati na drugačen način. Kljub temu pa kažejo neko svojo obliko tihega branja. Med branjem pogosto izvajajo majhne mišične gibe dlani in podlakti, kar sicer počnejo pri kretanju. To torej kaže, da tudi oni videno informacijo (napisane besede) pretvarjajo v govor.

Bi brez “bralca v možganih” lahko brali hitreje?

Nekateri tiho branje z “bralcem v možganih” vidijo kot oviro, saj menijo, da upočasnjuje hitrost branja. Tiho branje je namreč usklajeno s hitrostjo govora.

Povprečna oseba izgovori približno 200 do 250 besed na minuto, prav toliko jih torej lahko obdela povprečen bralec, ki uporablja “subvokalizacijo”. Tehnike hitrega branja pa omogočajo tudi nekajkrat večje hitrosti branja. Subvokalizacija naj bi namreč povzročila, da se oči med branjem prevečkrat ustavijo na besedah, kar branje upočasnjuje. Zato, pravijo guruji hitrega branja, bi morali subvokalizacijo odpraviti in trdijo, da je to mogoče. Vendar vam to ne bo uspelo, piše IFL Science.

Lahko pa omejite njen vpliv z nekaterimi triki. Eden od najboljših je praksa – berite več, berite pogosteje in berite čim več različnih stvari. Bralne sposobnosti so namreč odvisne od znanja jezika. Več, ko berete, več se boste naučili o strukturi tiskanega govora. Z branjem neznane vsebine in besed lahko razširimo tudi svoje znanje o tem, kako so besedila sestavljena. Bolj, ko se izpostavljamo raznovrstnim vsebinam, lažje jim bomo sledili, jih razumeli in na koncu tudi prebrodili. Tako kot pri številnih dejavnostih, ki temeljijo na spretnostih, tudi pri branju ni čudežnih bližnjic do uspeha, piše portal.