Menu Item
V luči sprejemanja ključnih reform za zaščito narave in podnebja v Evropskem parlamentu je evropski odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja sprejel mnenje k predlogu uredbe o trajnostni rabi pesticidov, ki predvideva do 50-odstotno zmanjšanje uporabe pesticidov do leta 2035. Eno od ključnih vlog v tem procesu je imel tudi slovenski evropski poslanec Franc Bogovič. Analiza okoljevarstvenega portala DeSmog pa je pokazala, da se je šest poslancev Evropske ljudske stranke (EPP) med januarjem 2020 in julijem 2023 skupno več kot 400-krat sestalo s predstavniki kmetijske industrije, proizvajalcev pesticidov in drugih lobijev, kar je osemkrat več kot s predstavniki nevladnih organizacij, ki zastopajo javnost. Franc Bogovič je imel 48 tovrstnih srečanj s predstavniki kmetijskih lobijev. Ali so sestanki vplivali na njegove odločitve in ali se EPP res bolj zavzema za ekonomske potrebe kmetov in industrijo kot za majhne kmetije, smo povprašali Franca Bogoviča.
Odbor Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) je ta teden obravnaval in glasoval o sprejemu mnenja k predlogu uredbe o trajnostni rabi pesticidov. Pri pripravi mnenja je kot eden ključnih pogajalcev sodeloval tudi slovenski evropski poslanec Franc Bogovič iz politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP). Čeprav so v EPP, kot je za N1 povedal Bogovič, sprva v celoti nasprotovali omenjeni uredbi, jim je po dolgotrajnih pogajanjih znotraj odbora uspeli doseči nekatere spremembe besedila.
Osnovni predlog uredbe, ki jo je junija lani predlagala Evropska komisija, je predvideval prepolovitev uporabe pesticidov v kmetijstvu do leta 2030 in je bil za EPP nesprejemljiv in “nerealističen”. Evropski poslanec Franc Bogovič je dejal, da so bila pogajanja dolgotrajna, a da jim je na koncu uspelo doseči konsenz, k čemur da je pripomogla tudi glavna poročevalka odbora Clara Aguilera, ki prihaja iz vrst evropskih socialistov in demokratov (S&D). Kot nam je povedal Bogovič, je poročevalka zavzela zelo realističen pristop v pogajanjih in upoštevala predlagane spremembe in pripombe, ki so jih predlagali v EPP.
“Za nas je bilo v prvotnem predlogu povsem nesprejemljivo, da so se določila tako imenovana občutljiva območja in bi tja kar avtomatsko spadala tudi vsa območja, ki spadajo pod Naturo 2000, nacionalnih in regionalnih parkov ter vodovarstvena območja. Med pogovori z akterji s slovenskega področja smo ugotovili, da bi v tem primeru šlo za več kot 50 odstotkov površine naše države – torej tretjina sadovnjakov, vinogradov in oljčnikov. Enostavno je šlo za neenakomeren in neprimeren ukrep, da bi recimo celotno območje pridelave terana odrezali od uporabe pesticidov. Osnovni predlog je bil namreč ta, da bi na teh področjih bila prepovedana uporaba vseh pesticidov, tudi tistih, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi,” je dejal Bogovič. Dodal je, da je šlo za nerealističen predlog, ki bi prinesel veliko težavo pri prehranski varnosti.
V mnenju jim je tako uspelo podaljšati obdobje za doseganje cilja EU zmanjšanja rabe pesticidov z leta 2030 na leto 2035. Ob tem so v predlaganem mnenju tudi spremenili dikcijo, da se mora uporaba pesticidov zmanjšati za 50 odstotkov na ’do’ 50 odstotkov. “Nimam nobenega dvoma, da ta cilj ne bo dosežen, sploh ob upoštevanju dejstva, da se je raba pesticidov na ravni EU samo v zadnjih štirih letih zmanjšala za 33 odstotkov,” je dejal slovenski evropski poslanec iz vrst EPP. Ob tem je odbor AGRI predlagal tudi najmanj 35-odstotno znižanje porabe fitofarmacevtskih sredstev.
Kot nam je še dejal Bogovič, je bil sprejet tudi njegov predlog, ki predvideva, da bodo države članice lahko same določile občutljiva območja, kjer bo omejena raba pesticidov, saj bodo države ta območja zapisala v svoje strateške načrte.
Mnenje evropskega kmetijskega odbora bo sicer 24. oktobra obravnaval še matični odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, decembra pa bo o omenjeni uredbi glasoval še Evropski parlament na plenarnem zasedanju. Bogovič pravi, da so v EPP s predlogom zadovoljni, ob tem pa upa, da bo tudi matični odbor sprejel njihovo mnenje oziroma bo dosežen neki kompromis.
“Glede na politično razmerje v odboru za okolje ne pričakujem, da bodo podprli vse naše predloge. Osnovno stališče nekaterih poročevalcev v odboru za okolje je bilo, da bi bilo do leta 2030 treba zmanjšati uporabo pesticidov za 80 odstotkov, do leta 2035 pa celo popolnoma prekiniti z njihovo uporabo v Evropi. Tako da smo kar narazen s stališči. Težko predvidim, kaj se bo zgodilo. To, kar je zapisano v mnenju kmetijskega odbora, je za nas iz EPP tako imenovana rdeča linija. Če bomo ugotovili, da na koncu zadeva na odboru za okolje nesprejemljiva, bomo predloge, ki smo jih sprejeli na odboru na kmetijstvo, poskušali vložiti preko amandmajev na plenarnem zasedanju. Upam, da tam dosežemo večino,” je dejal Bogovič in dodal, da če njihova določila na decembrskem zasedanju parlamenta ne bodo dosežena, bodo poslanci EPP glasovali proti uredbi o zmanjšanju uporabe pesticidov.
Več kot 400 sestankov
V luči sprejemanja glavnih reform za zaščito narave in podnebja, je spletni portal DeSmog, ki se ukvarja s temami, povezanimi s podnebnimi spremembami in poročanjem ter raziskovanjem o kampanjah dezinformacij, objavil analizo, kjer so razkrili, da je šest poslancev EPP, med njimi tudi Franc Bogovič, med januarjem 2020 in julijem 2023 skupno sodelovalo na več kot 400 sestankih s podjetji, povezanimi s kmetijsko industrijo, trgovinskimi skupinami, proizvajalci pesticidov, kmetijskimi sindikati in ostalimi lobiji.
Med drugim so se sestajali s štirimi največjimi svetovnimi proizvajalci pesticidov, Bayer, BASF, Corteva in Syngenta, ter tudi s skupino Copa Cogenca, ki je združenje dveh velikih kmetijskih krovnih organizacij in tudi najmočnejša interesna skupina za kmete. V DeSmogovi analizi tudi piše, da se je šest poslancev EPP v omenjenem obdobju sestajalo z interesnimi skupinami v kmetijstvu osemkrat pogosteje kot z nevladnimi organizacijami, ki zastopajo javne interese. Omenjeni sestanki so se zgodili po sprejemu strategije EU “od vil do vilic”, načrtu, ki temelji na prenovi kmetijskih praks v okviru zelenega dogovora.
Frana Bogoviča smo zato povprašali, koliko omenjenih sestankov se je udeležil, kaj so se na njih pogovarjali in kakšen vpliv so imele omenjene interesne skupine oziroma lobiji na njegove odločitve znotraj evropskega odbora za kmetijstvo. “Del našega običajnega dela je, da imamo dosti sestankov in obiskov. To je ena ključnih prednosti dela v Evropskem parlamentu. Pričakuje se, da so na mestih poročevalcev poznavalci področij. Ko si enkrat poročevalec za neko določeno temo, je seveda tudi pritisk na tvoja vrata večji,” odgovarja Bogovič, ki je tudi edini od šestih poslancev EPP, ki je odgovoril na novinarska vprašanja spletnih portalov DeSmog in Politico, ki je prav tako pisal o sestankih.
Ob tem je poudaril, da se z veseljem pogovori z vsemi, ki se želijo pogovarjati o temah z njegovega področja. Zavrnil pa je navedbe, da si je za srečanja raje izbiral pogovore s predstavniki kmetijske industrije kot z nevladnimi organizacijami, kot navaja omenjena analiza. Tam je namreč zapisano, da se je Bogovič med januarjem 2020 in julijem 2023 udeležil 48 sestankov s skupinami, ki so povezane s kmetijsko industrijo, in le petkrat s predstavniki nevladnega sektorja. Med 48 sestanki se je kot pogajalec EPP za pripravo mnenja o uredbi za trajnostno rabo pesticidov 13-krat sestal s predstavniki kmetijske industrije in zgolj trikrat z nevladnimi organizacijami.
Bogovič je dejal, da te številke ne držijo popolnoma, saj je imel med 13 sestanki s predstavniki industrijskega sektorja štiri sestanke s proizvajalci biotičnih pripravkov, ki so namenjeni integriranemu upravljanju s škodljivci in dejansko predstavljajo alternativo tradicionalnim škropivom in pesticidom.
“Sem zelo odprt za pogovore o stvareh. Logično pa je, da če pridejo na sestanek nevladniki in predstavniki okoljevarstvenega združenja, ki so prepričani, da je mogoče imeti do leta 2035 kmetijstvo brez uporabe pesticidov, je to en pogovor. Drug pogovor pa, če pridejo na sestanek predstavniki združenja proizvajalcev fitofarmacevtskih sredstev, ki mi pojasnjujejo, kako bo potekala priprava in razvoj nekega sredstva, ki lahko včasih traja tudi več kot desetletje. Ob tem pa mi še pojasnijo, da razmišljajo o odhodu z evropskega trga, ker ne vedo, ali bodo omenjeni pripravek sploh ponudili, ker se razmere tukaj zelo hitro spreminjajo,” je pojasnil.
Bogovič je zavrnil navedbe, da bi proizvajalci pesticidov na teh sestankih vplivali na njegove odločitve, saj je sam strokovnjak s področja agronomije in uporabe pesticidov. 16 let se je ukvarjal s prodajo pesticidov, ob tem pa ima doma še sadovnjak. “Sem agronom, sem kmet, sem sadjar in poznam ljudi s stroke. Mene res ni treba prepričevati, saj vse govorim na podlagi svojih izkušenj in prepričanj,” je poudaril Franc Bogovič.
Dejal je, da se pri svojem delu evropskega poslanca zavzema za metode agroekološkega kmetijstva, ki je po njegovem prava pot v prihodnost, ne verjame pa, da bi bila možna “revolucija že čez noč” in da bi popolnoma prenehali z uporabo pesticidov.
“Nekoč vsi strokovnjaki za nogomet, danes se vsi spoznajo na kmetijstvo”
Zavrnil je tudi navedbe v člankih, da so se člani EPP znotraj evropskega odbora za kmetijstvo bolj zavzemali za ekonomske potrebe kmetov in industrije kot pa za potrebe majhnih kmetij. “Moja kmetija je majhna. Kar govorim in za kar se zavzemam v Evropskem parlamentu in v odboru nima veze s tem, ali gre za majhno kmetijo ali veliko. Tudi v sami skupni kmetijski politiki smo podprli povečanje sredstev manjšim kmetijam. Te očitke zavračam,” je dejal. Kot pravi, se v EPP zavzemajo za racionalno politiko, ki “stoji na številkah in ne na ideologiji”. Kot stranka so na strani socialno-tržnega gospodarstva, kjer je treba najprej nekaj ustvariti, da je potem socialna država sploh mogoča. “Podpiramo konkurenčnost evropskega gospodarstva, ki pa se v zadnjem času izgublja. Pri nekaterih korakih smo šli prehitro v neke spremembe, zdaj pa nas preostali del sveta že prehiteva,” je dejal.
Na vprašanje, kako komentira, da je od 48 članov evropskega odbora za kmetijstvo 11 takšnih, ki se poleg dela v Evropskem parlamentu ukvarjajo še s kmetovanjem, odgovoril, da je prav, da se o kmetijstvu pogovarjajo kmetje in strokovnjaki s področja kmetijstva. “Tudi o zadevah s področja šolstva se pogovarjajo učitelji, kot se o zdravstvu pogovarjajo zdravniki. V našem odboru so tudi ostali, vendar enostavno ne morem sprejeti nekih ideoloških tez, ki jim ne verjamem. Če posplošim, nekoč so bili vsi strokovnjaki za nogomet, danes pa se že vsi spoznajo na kmetijstvo. Ko se pogovarjaš z ljudmi, pa hitro ugotoviš, da še niso bili v kakšnem hlevu, polju ali sadovnjaku, so se pa naučili neke floskule, ki se morda slišijo dobro in morda prinašajo tudi politične točke. Jaz sem se odločil, da bom svoje delo opravljal odgovorno in skladno s samim sabo kar počnem in verjamem,” je dejal in dodal, da prisotnost kmetov med člani odbora prinese vsaj “malo zdrave pameti”, ki jo velikokrat pogrešajo.
Se bo Bogovič potegoval še za tretji mandat evropskega poslanca?
Ker bodo prihodnje leto junija potekale volitve v evropski parlament, smo Franca Bogoviča, ki je evropski poslanec že dva mandata, povprašali tudi, ali se namerava potegovati še za svoj tretji mandat. Odgovoril nam je, da je dal svoji stranki SLS svoje ime na razpolago in da je pripravljen opraviti še en mandat. “V kolikor pa interes stranke ne bo takšen, pa se za mandat na bom potegoval. Se bom pa takrat posvetil kmetijstvu brez politike,” je zaključil Bogovič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje