Menu Item
Potrjevanje novega medijskega zakona v državnem zboru ne poteka po prvotnih načrtih. Razlog za to naj bi bili po informacijah N1 tudi pomisleki o novi vlogi in širokih pooblastilih agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki se odpirajo znotraj koalicije. Največ pripomb v zvezi s tem naj bi imeli v Gibanju Svoboda.
Koalicija je prejšnji teden s seje parlamentarnega odbora za kulturo v nasprotju s pričakovanji umaknila novi medijski zakon, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko. Kot razlog za umik oziroma preložitev obravnave zakona na eno od prihodnjih sej odbora so v poslanskih skupinah Svobode, SD in Levice navedli dodatna usklajevanja zaradi priprave ustreznih dopolnil.
Predstavniki koalicije na čelu z ministrico Vrečko so tedaj zagotavljali, da sprejemanje zakona ni ogroženo in da bi radi preučili pripombe zainteresirane javnosti. Novi medijski zakon je na ministrstvu za kulturo nastajal kar dve leti in pol. V tem času je bil tudi v javni razpravi, a ministrstvo večine predlogov takrat ni upoštevalo. Vlada je nato zakon na dopisni seji potrdila na zadnji dan lanskega leta.
Čeprav na ministrstvu za kulturo poudarjajo, da gre za prvo celovito prenovo medijske zakonodaje po več kot dvajsetih letih, ki bo med drugim prinesla večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja, pa tudi finančne spodbude za medije, je zakon v javnosti izzval mešane odzive. Že takoj po potrditvi na vladi so se namreč začele pojavljati ocene, da zakon odpira tudi možnosti za politični pritisk na medije.
Vloga Akosa postaja politično vprašanje, največ pomislekov v Svobodi
Ob tem so se vrstila opozorila, da (pre)veliko moč dobiva agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki bo po novem zakonu pristojna tudi za oceno in priglasitev medijskih koncentracij. Po informacijah N1 se vprašanja o novi vlogi in širokih pooblastilih Akosa odpirajo tudi znotraj koalicije. Kot smo izvedeli, vladne stranke pred četrtkovo sejo odbora za kulturo, s katere so umaknile medijski zakon, o tem še niso bile usklajene.
Kot je poudaril eden od naših sogovornikov, pri vlogi Akosa ne gre za strokovno, ampak za politično vprašanje. Največ pomislekov naj bi imeli v Svobodi, kjer so že ob začetku obravnave zakona v parlamentu poudarili, da jih z vidika medijske svobode skrbi “prenos več pooblastil na Akos, ki bo poleg nadziranja medijev bdel tudi nad digitalnimi platformami”. Prav tako so izpostavili, da so skeptični do ukinjanja praga oziroma tržnih deležev za presojo medijske koncentracije.
Po dosedanjem zakonu je za presojo koncentracije v primeru pridobitve več kot 20-odstotnega lastninskega ali upravljalskega deleža v mediju pristojno ministrstvo za kulturo, po novem pa bo Akos presojal vsakršno združitev medija, ki bi lahko bistveno vplivala na pluralnost in uredniško avtonomijo. V Svobodi s tem niso zadovoljni, od ministrstva za kulturo pa pričakujejo, da bo popravilo postopek presoje medijske koncentracije.
Prav tako si v največji vladni stranki želijo zagotovila za krepitev neodvisnosti Akosa. Pojasnila ministrice Vrečko, da je Akos neodvisen organ in da bo dvomov o političnem vplivanju pri presoji koncentracije manj kot v preteklosti, jih ne prepričajo, ker direktorja in svet agencije imenuje vlada. Nekateri menijo, da bi bilo treba spremeniti sestavo in način imenovanja vodstva agencije, vendar pa bi bilo za to treba poseči v zakon o elektronskih komunikacijah.
Milosavljević: Pretirana koncentracija moči v rokah enega organa je nevarna
Kako bodo na ministrstvu za kulturo obravnavali pomisleke v zvezi z novo vlogo Akosa, še ni jasno. Ministrica za kulturo je prejšnji teden sicer dejala, da večjih vsebinskih sprememb ne pričakuje in da bo zakon deležen zgolj tehničnih izboljšav. Da to ne bo dovolj in da zakon ne potrebuje samo kozmetičnih, ampak precej bolj poglobljene popravke, tudi ko gre za vlogo Akosa, pa meni medijski strokovnjak in profesor na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević.
“Akos je v zadnjem času pridobil ogromno dodatnih pooblastil, s tem zakonom pa mu dodajamo še nova na področju medijev. Nikoli ni odločal o koncentraciji, prav tako ni imel neke vloge pri mnogih drugih nalogah, ki naj bi jih s tem zakonom pridobil. V tem pogledu gre za izjemno nevarno koncentracijo množice moči in pooblastil v rokah ene institucije oziroma direktorja Akosa, ki ga imenuje vlada,” pravi Milosavljević.
Pretirana koncentracija moči v rokah enega organa, ki nadzira družbena omrežja, internet, telekomunikacije, pošto, medije, koncentracijo lastništva in sovražni govor, je v demokratični družbi nevarna, je izpostavil Milosavljević. “Predstavljajte si, da ena oseba, ki jo imenuje vlada, odloča o vprašanjih glede sovražnega govora, medijske koncentracije, radijskih in televizijskih kvot, umetne inteligence in množici drugih postopkov. To je zelo nevarno in neprimerno.”
Ob tem je izpostavil, da bi se pisci zakona lahko odločili za bolj kompleksen in celovit sistem medijske regulacije. “Lahko bi predvideli drugačne oblike odločanja in delitve pooblastil. Če se zavedamo nevarnosti koncentracije pri medijih in če vztrajamo pri nadzoru in varovanju pluralizma, zakaj ne varujemo pluralnosti in ne preprečimo koncentracije tudi pri ključnih regulatornih organih?” se sprašuje medijski strokovnjak, ki je eden glavnih kritikov novega medijskega zakona.
S sprejemanjem novega medijskega zakona se mudi
Na vprašanje, ali bi pomisleke v povezavi z Akosom najlažje rešili tako, da bi vladi odvzeli ekskluzivno pravico do imenovanja direktorja in članov sveta agencije, pa Milosavljević odgovarja, da to ne bi bila najboljša rešitev, saj bi Akosu s tem še vedno prepustili vse pristojnosti. Po njegovem mnenju bi bilo bolj smiselno, če bi pooblastila razpršili med različne organe ali če bi “osamosvojili” eno enoto znotraj Akosa ter iz nje naredili novo institucijo, ki bi bila kadrovsko in finančno neodvisna.
“Možnosti je zagotovo kar nekaj, se pa postavlja vprašanje, kdaj oziroma ali je to še mogoče, glede na to, da bi bilo treba v zakonu spremeniti cel niz področij in poseči še v druge zakone,” je dejal Milosavljević in dodal, da je glavna težava v tem, da je novi medijski zakon slab. Dokaz za to so po njegovih besedah številne pripombe zainteresirane javnosti in mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je na 49 straneh zakon “kritizirala” z najrazličnejših možnih vidikov.
S sprejemanjem novega medijskega zakona se sicer mudi. Po njegovi potrditvi bi moralo ministrstvo za kulturo pristopiti k oblikovanju novih shem finančne pomoči za medije. Finančno pomoč so obljubili za krepitev digitalnih medijev in digitalni prehod tiskanih medijev. Če zakon v parlamentu ne bo sprejet do poletja, bi se obljube o finančni podpori za medije ob razgretem predvolilnem ozračju lahko znašle pod velikim vprašajem.
Potrjevanje zakona pa bi se lahko zavleklo, če bi opozicija zakon izpodbijala, denimo na ustavnem sodišču z zahtevo za začasno zadržanje zakona ali pa celo na naknadnem zakonodajnem referendumu. Predsednik SDS Janez Janša je prejšnji teden znova poudaril, da novi medijski zakon uvaja cenzuro, ob tem pa je dodal, da šampanjcev ne bodo odpirali, dokler zakon ne bo umaknjen. V največji opozicijski stranki naj bi danes predčasno zaključili zbiranje 40.000 podpisov volilcev za zakonodajni referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je prav tako pripravilo ministrstvo za kulturo. Rok za zbiranje referendumskih podpisov se bo sicer iztekel prihodnji teden.
Poglejte tudi odmeven intervju s predsednikom vlade Robertom Golobom
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje