Menu Item
V Sloveniji je že vse od leta 1992 helikopter Bell 412, ki je v Ljubljano priletel zaradi vojne v BiH. Trenutno ga uporablja slovenska vojska. Medtem ko se v Sarajevu ponovno sprašujejo, zakaj ga Slovenija nikoli ni vrnila, pa ministrstvo za obrambo sporoča, da je za našo državo to vprašanje zaključeno. Za N1 so pojasnili, zakaj ga je Slovenija zadržala.
Ekipa N1 Sarajevo je v teh dneh poročala o vložku vlade Federacije Bosne in Hercegovine (BiH) v popravilo oziroma remont večnamenskega helikopterja Bell 206B Jet Ranger, ki je v tako slabem stanju, da že več kot 20 let ni v uporabi. Iz BiH je bil sicer “odtujen” ob začetku vojne leta 1992, nato so ga v Srbiji, kjer je bil tudi prebarvan, uporabljale rdeče baretke Milorada Ulemeka Legije, a ga je Srbija v začetku novega tisočletja s posebnim sporazumom vrnila BiH. Od takrat ni več vzletel.
Je pa iz Sarajeva maja 1992 odletel tudi helikopter Bell 412, ki ga je kupilo predvojno republiško notranje ministrstvo BiH.
Po besedah pilota policijske uprave Federacije BiH Borislava Balabana, ki to delo opravlja že štiri desetletja, je Bell 412 odletel v Ljubljano, od koder pa se nikoli ni vrnil: “Zakaj nam ga niso vrnili, ne vem, je pa bil kupljen z denarjem Republike BiH. Takrat je stal 4,25 milijona dolarjev. Njegova današnja vrednost pa je z vso posebno dodatno opremo tudi do 15, 16 milijonov dolarjev. V Sloveniji ga uporablja tamkajšnja vojska in to je najboljši helikopter, ki ga imajo.”
V preteklosti so o helikopterju le nekajkrat poročali predvsem mediji iz BiH in Hrvaške. Bosanski portal 24sata je tako leta 2009 pisal, da “uradna Ljubljana BiH ne želi vrniti helikopterja” in da ga je zadržala “kot kompenzacijo za finančno pomoč, ki jo je Bosni in Hercegovini nudila med vojno, in za zdravila, poslana v to državo, ki jo je razdejala vojna”.
Takrat so iz kabineta predsedujočega predsedstvu BiH Nebojše Radmanovića sporočili, da je vprašanje helikopterja nekaj, kar je “treba rešiti z dogovorom med obema državama”. Pri tem so pustili odprto tudi možnost, da bi bilo to vprašanje nasledstva.
Tri leta kasneje je o tem poročal tudi sarajevski časnik Dnevni avaz, kjer so zapisali, da je helikopter za svojega vzela slovenska policija. Navajali so izjave Dragana Vikića, nekdanjega komandirja specialnih enot BiH, ki je dejal: “Vem, da je to naš helikopter, zato ga morajo vrniti.” Kot je pojasnil, je bil leta 2009 v Ljubljani, kjer so helikopter zahtevali od ministrstva za obrambo, a pri tem niso bili uspešni. “Trdili so, da je BiH ostala nekaj dolžna za vojaško opremo, zato so si kot kompenzacijo kar prisvojili helikopter”, je dejal Vikić.
BiH ni plačala vojaške opreme, za Slovenijo je to vprašanje zaključeno
Na slovensko ministrstvo za obrambo (Mors), ki ga vodi Marjan Šarec iz kvote Gibanja Svoboda, smo naslovili nekaj vprašanj, povezanih s tem konkretnim helikopterjem, ki je leta 1992 priletel iz BiH. Odgovorili so, da je “omenjeni helikopter Bell 412 v floti 15. Polka vojaškega letalstva” in da ga uporablja slovenska vojska “za izvajanje rednih nalog”. Na poizvedbo, v kakšnem stanju je, niso odgovorili.
Na vprašanje, zakaj Slovenija helikopterja ni vrnila BiH, pa so odgovorili: “Helikopter Bell 412 je bil Republiki Sloveniji dan s strani Bosne in Hercegovine kot garancija za plačilo vojaške opreme, ki jo je Republika Slovenija posredovala Bosni in Hercegovini, ta pa le te ni plačala. Zato je bil helikopter vključen v letalsko floto slovenske vojske.”
Zanimalo nas je tudi, ali je Slovenija prenesla lastništvo helikopterja nase in kdo je sprejel takšno odločitev – ali je bil to Mors ali vlada na predlog Morsa. Na ta vprašanja niso neposredno odgovorili, zapisali so le, da je bila “v preteklem obdobju s slovenske strani Bosni in Hercegovini posredovana vsa potrebna dokumentacija, za katero so zaprosili”.
Na naše poizvedovanje, ali je to odprto vprašanje, ki ga državi še vedno rešujeta, pa so odgovorili, da je za Slovenijo “to vprašanje zaključeno”. Tudi naši viri z ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) so nam neuradno dejali, da to zanje ni odprta zadeva, s katero bi se kdo ukvarjal.
Vprašanja smo naslovili tudi na pristojna ministrstva v Bosni in Hercegovini. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
Slovenska vojska s helikopterjem Bell 412 pomagala tudi na Krasu in ob poplavah v BiH
Kot je razvidno s spletnih strani slovenske vojske (SV), ima ta v uporabi skupno osem helikopterjev Bell 412, med njimi pa je tudi tisti iz BiH. Uporabljajo jih za podporo kopenskim enotam, transportne naloge in reševanje na težko dostopnih predelih. “Gre za večnamenski helikopter, ki je bil na zahodu izdelan v največji seriji do sedaj”, so v vojski zapisali na strani postanivojak.si. Poleg treh članov posadke lahko Bell 412 prepelje še 11 vojakov oziroma do 2.041 kilogramov tovora. Največja višina leta, ki jo doseže, je 5.359 metrov, največja hitrost je 259 km/h, v štirih urah pa lahko preleti do največ 745 kilometrov. Za bojno delovanje je opremljen z mitraljezom MAG 7,62 mm in sedemcevnim lanserjem nevodljivih raket.
Ob lanskih požarih na Krasu se je v gašenje 15. julija z zrakoplovi vključila slovenska vojska, ki je sodelovala tudi s helikopterjem Bell 412. Pri enem od poletov s tem helikopterjem je nastal tudi odmevni posnetek iz zraka, ki je razkril vse razsežnosti največjega požara v zgodovini Slovenije.
Eden od helikopterjev Bell 412 je med drugim v preteklosti že letel tudi v BiH, ki so jo spomladi leta 2014 prizadele katastrofalne poplave. Kot so takrat zapisali v zaključnem poročilu posadke, ki je v BiH delovala do 21. maja, so bile naloge oskrbovalne narave. Delovali so na območju Zenice, Tuzle in ob severni meji ob Savi od Brčkega do Orašja, leteli so tudi v Sarajevo in Banja Luko: “Dostavljali smo hrano, vodo, zdravila, agregate in gorivo v vasi, ki imajo prekinjene cestne komunikacije. Poleg oskrbe vasi smo oskrbovali še točke na poteh, kjer se prebivalstvo, kjer je to mogoče, umika iz ogroženih predelov.”
Prepeljali so 176 oseb, od tega 20 otrok, pet dojenčkov in tri bolnike. Poleg oseb so prepeljali tudi 6000 kg zdravil, hrane, vode, odej, agregatov in goriva zanje. V 94 poletih je bilo naletenih 26 ur in 45 minut.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje