Menu Item
Po vsej državi lahko opazimo, da so gozdovi nenavadno hitro začeli izgubljati zeleno barvo. Za to ni kriva poletna vročina ali zgodnja jesen, pač pa drobna tujerodna in invazivna žuželka.
Če ste se te dni vozili po Sloveniji ste morda opazili, da so gozdovi že začeli izgubljati zeleno barvo in je listje na nekaterih drevesih že precej rumenkasto obarvano.
Morda ste pomislili, da je to posledica dolgotrajne vročine letošnjega poletja ali pa da se je jesen letos pričela bolj zgodaj kot ponavadi.
V resnici gre za nekaj drugega. Pogled od blizu razkrije, da so skoraj vsa rumenkasta drevesa hrasti. Zgodnje rumenenje njihovih listov pa povzroča drobna tujerodna žuželka, imenovana hrastova čipkarka. To so nam potrdili tudi na Oddelku za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
Tujerodna in invazivna vrsta
Hrastova čipkarka je tujerodna in invazivna vrsta, ki so jo pri nas prvič zaznali leta 2016, v Evropi pa leta 2000. Do danes se je razširila po vsej Sloveniji. V številnih krajih po državi so letos poleti opažali ogromno teh majhnih žuželk s prosojnimi krili. O njej smo že pisali v članku “Invazija tujerodnih žuželk pri nas. Kako je to povezano z ameriško vojaško bazo?“. Več o čipkarki, njenem širjenju in ukrepih proti njej pa si lahko preberete tudi na straneh Gozdarskega inštituta Slovenije.
Rumenenje hrastov lahko opazimo po vsej Sloveniji. Najbolj je razširjena na vzhodu države, od koder se je začela tudi širiti. Pogosta je tudi na urbanih površinah z večjo gostoto hrastovih dreves ter v bližini prometne infrastrukture, saj so prav železniške in cestne povezave mesto vnosa čipkarice v naše gozdove.
Ocen prizadetosti še ni, z nekaterih območij poročajo o močni poškodovanosti
Na Zavodu za gozdove čipkarko spremljajo v okviru programa Varstvo gozdov.
Ker pa se poškodovanost hrastovih krošenj ocenjuje avgusta oziroma septembra, ocenjevanje na terenu še poteka. Tako dokončnih ocen prizadetosti še nimajo, so nam sporočili z Gozdarskega inštituta. Doslej zbrana poročila so prišla iz gozdno-gospodarskih območij Ljubljana, Novo mesto, Brežice, Kočevje, Nazarje, Kranj, Sežana in Maribor. Intenzivnost pojava je različna, vendar so iz vseh navedenih območij vsaj v enem primeru poročali o največji intenziteti (močni poškodovanosti), je za N1 zapisala dr. Barbara Piškur z inštituta.
Ali okužba s čipkarko vpliva tudi na kvaliteto hrastovega lesa?
Odrasli osebki hrastove čipkarke in njihove ličinke na spodnji strani listov sesajo rastlinski sok, s čimer povzročijo izgubo klorofila, posledično se zmanjša aktivnost fotosinteze, napadeno listje pa prezgodaj odpade, je zapisala dr. Piškur.
Vrsta pa naj ne bi imela drastičnega vpliva na prirast lesa, ker hrasti debelinsko priraščajo v prvi polovici rastne sezone, ko je poškodovanost zaradi čipkarke še relativno majhna. Na dolgi rok pa bi ponavljajoče se (vsakoletne) poškodbe lahko negativno vplivale na prirast, zdravje in pomlajevanje hrastov, vendar za to trenutno ni dokazov.
Vpliv hrastove čipkarke je še dokaj nepoznan, poudarja dr. Piškur, tako da je škodo, ki jo povzroča težko ekonomsko ovrednotiti, prav tako pa je težko govoriti o vplivu na kvaliteto lesa.
Hrasti hirajo že desetletja, vloga čipkarke pa še ni jasna
Ali lahko v prihodnosti pričakujemo, da bo hrast v Sloveniji ali širše izginil?
Evropske hrastove gozdove že zadnja desetletja pesti proces hiranja hrastov, na vprašanje odgovarja dr. Piškur. Hrastova čipkarka tako pomeni dodaten škodljiv dejavnik. Skupek teh dejavnikov bo vsekakor vplival na hraste tudi v prihodnje, ni pa jasno, kako veliko vlogo bo pri tem igrala hrastova čipkarka. “Dolgoročno gledano bi se lokalno, na posameznih območjih, lahko populacije hrastov precej zmanjšale, da pa bi hrasti v Sloveniji ali celo širše izginili, pa je po našem mnenju zelo malo verjetno,” piše v odgovoru Gozdarskega inštituta Slovenije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje