Menu Item
V ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru pri nekaterih operacijah že več let pomagajo roboti. Kljub številnim prednostim, ki jih s seboj prinašajo taki kirurški sistemi, v UKC Ljubljana opozarjajo na težave.
V naši največji bolnišnici, Univerzitetno-kliničnem centru Ljubljana (UKC Ljubljana), robotske kirurške sisteme uporabljajo od leta 2018. Slovenija se sicer ponaša z dvema takima sistemoma, torej enim na milijon prebivalcev. To je manj kot druge podobne države, a kljub temu na letni ravni opravimo več posegov kot ustanove v drugih državah.
V UKC Ljubljana imajo en robotski kirurški sistem, s katerim so v šestih letih opravili približno 1.500 robotskih posegov. “Številke rastejo z vsakim letom. Lani smo naredili 350 posegov, letos jih bomo verjetno naredili 400,” je v torek pojasnil Simon Hawlina s kliničnega oddelka za urologijo kirurške klinike UKC Ljubljana. Ob tem je potegnil tudi primerjavo z drugimi centri, ki po njegovih navedbah v enem letu naredijo v povprečju 200 posegov z enim robotskim sistemom, kar je polovico manj kot v UKC Ljubljana.
Robotski kirurški sistemi so izjemno dovršeni in za bolnike predstavljajo številne prednosti – med drugim sistem omogoča izvedbo večjih in bolj zapletenih kirurških posegov skozi majhne reze z minimalno poškodbo tkiv v okolici. Prav tako robotska kirurgija omogoča večjo varnost operacije, krajši čas hospitalizacije bolnika, boljše funkcionalne rezultate posega in možnost operacije večorganskih sistemov naenkrat.
V ljubljanskem kliničnem centru si trenutno z robotom pri nekaterih operacijah pomagajo abdominalni kirurgi, urologi in ginekologi, ki so se robotski ekipi pridružili marca letos. V 11 tednih so s pomočjo sistema opravili 18 ginekoloških operacij, ki so se progresivno stopnjevale po svoji kompleksnosti, je za medije pojasnila Mija Blaganje s kliničnega oddelka za ginekologijo ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Operacije izvajajo na lastno “škodo”
Vršilec dolžnosti strokovnega direktorja UKC Ljubljana Gregor Norčič je medtem opozoril, da je UKC Ljubljana kot največja bolnišnica v Sloveniji in hkrati univerzitetna ustanova dolžna razvijati nove tehnologije in zavezana prebivalcem ponujati najboljše in najmodernejše zdravstvene storitve na vseh področjih, še posebej v kirurški stroki. A ustanova operacije izvaja na lastno ‘škodo’. Kot je namreč pojasnil Norčič, s trenutnim modelom financiranja v bolnišnici z vsakim robotskim kirurškim posegom ustvarjajo finančno izgubo.
To je država do neke mere že prepoznala in zato k uveljavljenemu načinu financiranja za vsak robotski poseg dodala nek pavšal, a se ta od leta 2018 ni spremenil. Dodatek je prav tako številčno omejen, kar pomeni, da na UKC Ljubljana z robotskimi sistemi opravijo vsako leto več operacij, za katere ne prejmejo tega dodatka in jih tako izvajajo na lastno finančno škodo.
Razvoj kirurgije je v zadnjih desetletjih tesno povezan z razvojem tehnologij, je poudaril Norčič. “To je jasen trend v celotnem razvitem svetu, vendar kot vsaka tehnologija je tudi ta povezana z nekimi stroški. Zato ne gre zgolj za to, ali si mi želimo ali smo sposobni določene stvari izvajati, temveč tudi zato, ali nam sistem financiranja omogoča, da takšne dejavnosti izvajamo,” je dejal.
V UKC Ljubljana si poleg ustreznega financiranja robotskih kirurških posegov želijo tudi pridobiti nov robotski sistem. Robotski program si želijo namreč razširiti še na druge dejavnosti, a je sedanji robotski sistem po Norčičevih besedah trenutno že polno zaseden. Dodal je, da jim robotska kirurgija omogoča ostati konkurenčni z drugimi kliničnimi centri po svetu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!