Menu Item
Če v gozdu odvržemo jabolko, ki smo ga kupili v trgovini, lahko s tem škodimo starodavnim vrstam jablan, ki rastejo v naravi. To se nam lahko maščuje, saj se lahko zgodi, da bomo te starodavne vrste še potrebovali.
V sadovnjakih pri nas večinoma rastejo gojene jablane (lat. Malus domestica). “Skozi tisočletja smo s križanjem in žlahtnjenjem to jablano vzgojili tako, da je v njenih genih vsaj pet različnih vrst. Ena od njih je naša divja jablana, imenovana lesnika (lat. Malus sylvestris), druge vrste pa izvirajo s Kavkaza in iz Azije,” pojasnjuje dr. Robert Brus, profesor oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Lesnika ali divja jablana je drevo ali nekaj metrov visok grm s krošnjo nepravilne oblike. Plodovi so rumenkaste barve, kisli in trpki ter drobni. “Za uživanje niso okusni, lahko pa iz njih pripravimo marmelado, prav tako iz njih nastane najboljši kis,” pravi Brus.
Lesnika je, tako kot gojene jablane oziroma križanci, žužkocvetna vrsta. “Čebele letijo od enega do drugega drevesa različnih sort in vrst, ki se tako oprašujejo med sabo. Tako lahko tudi lesnika opraši gojene jablane in te, ki so pravzaprav hibridi, lahko oprašijo lesniko,” pojasnjuje. “Plodove teh križancev lahko jemo ali stisnemo v sok, to ni težava. Vendar pa, če peške jabolka, ki smo ga kupili v trgovini, odvržemo v naravo, lahko vzklijejo in zrastejo v gozdu. Ti križanci pa imajo tudi gene tujerodnih vrst iz Azije, ki se potem lahko spet oprašujejo z divjo lesniko. To pomeni, da en del genoma teh tujerodnih vrst prinašamo na lesniko,” dodaja Brus.
Lesnika raste po vsej Sloveniji, a večinoma na bolj nedostopnih krajih, na gozdnih jasah in ob robovih gozdov. “Ker je lesnika počasi rastoče majhno drevo in ni zelo donosno, pridelek ni velik, plodovi pa ne prav bleščeči, jih je razmeroma malo,” pravi profesor. “Bližje kot smo naseljem, večji je delež dreves, ki so hibridi. V raziskavi smo ugotovili, da ima že precejšen delež lesnik v sebi tudi del genoma tujerodnih vrst.”
Zakaj nas to lahko skrbi? “Ker bi bilo dobro, da obdržimo čisto pravo lesniko, tako, kot je bila nekoč. Predvsem zato, ker je lesnika veliko bolj prilagojena na naše razmere in zato bolj odporna proti boleznim in škodljivcem kot gojene jablane. Zato je zelo dobra baza za žlahtnjenje gojenih jablan, ki so bolj občutljive. Z geni lesnike bi lahko izboljšali njihovo odpornost,” razlaga Brus. “Zato v gozdu oziroma v divjem okolju, kjer rastejo lesnike, ni priporočljivo, da odvržemo peške jabolk drugih vrst,” dodaja.
Po njegovih besedah podobno velja za hruške, ne pa tudi za češnje. “Naše gojene češnje so iste vrste kot divja češnja, saj so nastale samo s selekcijo, ne pa s križanjem z drugimi vrstami.”
Odgovornost lastnikov gozdov
60 odstotkov Slovenije prekriva gozd. Slovenska posebnost je, da so gozdovi ne glede na njihovo lastništvo odprti za sprehajalce, ki lahko tudi nabirajo gozdne sadeže in gobe. Prav tako lastniki gozdov niso lastniki divjadi v svojem gozdu. “Last lastnika gozda je le les, v zameno pa dobi brezplačne usluge javne gozdarske službe, ki mu svetuje, pa tudi brezplačne sadike,” pravi Brus.
Vendar lastniki gozdov ne smejo saditi kar kakršnihkoli sadik, ki bi jih kupili v drevesnici. “Sadike morajo biti certificirane in imeti preverjeno poreklo, dobavijo jih samo registrirani dobavitelji,” opozarja strokovnjak za gozdove.
“Prav je, da je to nadzorovano, saj gre za občutljiv ekosistem. Tako ohranjamo genski sklad svojih divjih rastlinskih vrst, njihovo naravno odpornost in naravno raznolikost, kar je veliko bogastvo naših gozdov,” še pravi Brus.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!