Menu ItemPredlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva ločitev javnega in zasebnega zdravstva, je razburil del zdravnikov. Skrbijo jih predvsem grozeči odhodi nekaterih specialistov iz javnega zdravstva. Zdravnik hematolog dr. Samo Zver pa je opozoril, bi morali zdravniki pomesti tudi pred lastnim pragom.
Osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti predvideva, da zdravniki, zaposleni v javnem zdravstvu, ne bodo več mogli delati pri zasebnikih, niti izvajati samoplačniških storitev pri koncesionarjih. Za slednje bo uvedena vrsta omejitev, med drugim bodo morali svoje delavce redno zaposliti in opravljati dežurstva v javnem zdravstvu. Na novinarski konferenci, ki jo je organizirala zdravniška zbornica, so svoje mnenje o verjetnih posledicah zakona predstavili nekateri vidni predstavniki zdravništva.
Kaj sprejetje novele pomeni za bolnike, zdravnike in zdravstveni sistem? “Ta zakon jasno pokaže, da ministrstvo, politika nima ideje, kaj je problem v zdravstvu in kako ga rešiti,” je na posnetku, ki ga je pripravila zdravniška zbornica, povedal vodja oddelka za urgentno anesteziološko dejavnost UKC Ljubljana Dušan Vlahovič. “Predstavljajte si, da vam vsi plastiki odidejo iz kliničnega centra, kdo bo skrbel za opekline? Ali recimo maksilofacialna kirurgija – 60 odstotkov težko poškodovanih pacientov ima poškodbo glave in ob tem tudi poškodbo obraza. Kdo bo te paciente oskrbel?” je dejal in izpostavil slabo infrastrukturo, saj da je stavba UKC Ljubljana stara 50 let.
Dr. Simon Hawlina z oddelka za urologijo UKC Ljubljana je izpostavil pomanjkanje medicinskih sester in premajhne kapacitete, saj ni dovolj operacijskih dvoran in postelj. V zadnjem letu je oddelek zapustilo sedem medicinskih sester. “Na našem oddelku smo kadrovsko zdravniki kar dobro okrepljeni in mislim, da urologija (v Ljubljani) ne bo padla, bi pa skoraj zagotovo rekel, da bodo padli Izola, Slovenj Gradec, Jesenice in UKC Maribor, kjer je pol oddelka zaprtega zaradi pomanjkanja medicinskih sester,” je povedal Hawlina. Pojasnil je, da več kot toliko ne morejo delati, saj se ob popoldanskem, sobotnem delu oddelki napolnijo, bolniki po operacijah potrebujejo nekaj dni okrevanja, prostora oziroma postelj za to pa ni dovolj.
Dežurstvo koncesionarjev – rešitev ali problem?
Novela predvideva tudi, da bodo morali koncesionarji opravljati delo v dežurni službi. Nedavno je to rešitev pozdravil predsednik zdravstvenega sveta za zdravstvo Erik Brecelj, saj, kot pravi, “nekateri dobesedno umirajo na urgencah, medtem ko drugim tega ni treba, čeprav imamo že več let zakon, ki od nas to zahteva. Zdaj bo te pravljice za nekatere konec in bodo morali tudi koncesionarji opravljati svoje delo v dežurni službi”.
“Treba je opozoriti, da bo z obveznim vključevanjem vseh zdravnikov v dežurno službo kakovost in varnost bolnikov padla,” pa je prepričan dr. Martin Rakuša, predstojnik oddelka za znanstveno-raziskovalno delo UKC Maribor. Kot je pojasnil, specialisti različnih strok delajo tudi na primarnem nivoju, v zdravstvenih domovih in regionalnih bolnišnicah, kjer ni oddelka, niti ni dežurnih mest. “Po zakonu bodo ti zdravniki morali oditi dežurat v drugo ustanovo. Kot posledica na dan dežurstva in dan po dežurstvu ne bodo oskrbeli bolnikov v primarni ustanovi. Če tak specialist dežura dvakrat mesečno, ga skoraj en teden na mesec ne bo v domači ustanovi. Zato bodo bolniki prikrajšani in bodo morali čakati dlje,” je poudaril.
Dr. Leon Meglič prihaja iz ginekološke klinike UKC Ljubljana, kjer je 100-odstotno zaposlen v javni ustanovi, in kot je povedal, še 20-odstotno dela zasebni ustanovi. “Neumnost je razlagati ljudem, da če boš zdravnike umaknil z dela, bodo čakalne vrste krajše. To je uporabnostna naloga za prve tri razrede osnovne šole,” je poudaril. Opozoril je, da bodo, če bo zakon uveljavljen, “iz ene bolnišnice, kjer je sistem urejen in funkcionira, poslali zdravnike v drugo bolnišnico, kjer ne funkcionira, tako da bosta v krizi obe”. Dodal je, da so akterji (vladajoča stranka Gibanje Svoboda oziroma zdajšnje koalicijske stranke) že pred volitvami v svojem programu napovedovali take rešitve. “Volilci, beri bolniki, so to masovno izbrali. In zdaj so to dobili,” je poudaril.
“Skrb, ki jo imam kot predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, je, da bomo kliniko lahko počasi zaprli oziroma bo stroka z leti propadla, če bo zakon sprejet tak, kot je,” je povedala dr. Tanja Planinšek Ručigaj. Poudarila je, da že zdaj praktično ni sekundarne dermatološke mreže v državi. “Lepota dermatološke specializacije je, da se bolezenska stanja nadaljujejo v neki estetiki in veliko dermatologov dela na obeh področjih. Vemo pa, da vseh estetskih posegov, ki niso vsi zgolj estetika, ampak odstranjevanje benignih sprememb, ki so tudi del zdravljenja, seveda ni možno opraviti v javnem zdravstvu,” je dodala. Ocenjujejo, da bo dermatološko kliniko zapustila tretjina zdravnikov dermatovenerologov, če bo zakon sprejet v tej obliki.
Zaradi zdajšnjega stanja in posledic zakona je zaskrbljen tudi David Vozlič z oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana. Poudaril je, da se spopadajo s kadrovsko in prostorsko stisko. “V zadnjem letu so nas zapustili trije specialisti, to pomeni, da nas je samo še 11. Večina resno razmišlja o odhodu, če bo zakon sprejet v taki obliki,” je opozoril zdravnik in zobozdravnik z oddelka, kjer operirajo poškodbe obraza, prirojene napake pri novorojenčkih in druge kompleksne primere. “Zasebno bodo delali storitve, ki so enostavne, ki jih ljudje tudi potrebujejo, ampak kompleksna oskrba tistih najhujših bolnikov, ki jo najbolj potrebujejo, pa bo trpela,” je opozoril.
Dekan ljubljanske medicinske fakultete dr. Igor Švab pa je opozoril, da predlog zakona v ničemer ne bi izboljšal položaja zdravnikov, ki delajo v akademskem okolju. “Skrbi nas, kaj se bo zgodilo, če se bo veliko naših kolegov, vrhunskih strokovnjakov, odločilo za delo v zasebništvu in ne bodo več na voljo za pouk,” je povedal.
Zdravnike iz urgenc skrbijo odhodi kolegov
Predstojnik urgentnega centra UKC Maribor Gregor Prosen je povedal, da zdravniki njihove specialnosti delajo v javnem sektorju in se na prvi pogled zdi, da nimajo dileme o javnem ali zasebnem zdravstvu. “Vendar medicina je timski šport in če bodo ogrožene druge stroke, če bodo kadrovsko podhranjene, potem nikakor ne bomo mogli zaobjeti celotnega obsega obravnave kritično bolnih in poškodovanih pacientov, kot je bilo do zdaj v veliki večini možno,” je opozoril.
Podobno je dejala vodja enote za intenzivno infektologijo UKC Maribor dr. Alenka Strdin Košir, ki, kot pravi, že vso kariero dela v javnem zdravstvu, drugih možnosti nima, skrbi pa jo, kaj bo z bolniki, če bodo odšli ortopedi, oftalmologi, radiologi. “Tako bomo težko vzdrževali standard kliničnega centra, ker bolnikov ne bomo mogli ustrezno oskrbeti. Še večji bo problem v manjših bolnišnicah, kjer se bodo verjetno morale določene panoge zapreti,” je dejala.
Izjave zdravnikov z novinarske konference si lahko ogledate v videu na vrhu članka.
David Zupančič: Gre res za pohlep?
Infektolog David Zupančič, ki je ob svojem zdravniškem delu zaslovel s knjižnimi uspešnicami, je govoril o “famozni konkurenčni klavzuli”, torej da naj zdravniki iz javnega sektorja ne bi delali še za samoplačniške storitve. “Zdi se mi malo zgrešena ta predpostavka, ker se vprašam, ali je javni sektor sploh lahko konkurenčen zasebnemu. Javno zdravstvo bazira na zelo močni socialni, solidarnostni osnovi. In ne moremo pričakovati, da bodo zdravniki v javnem sektorju imeli takšne dohodke, kot jih imajo v Ameriki ali v zasebnem sektorju. Ne moremo pričakovati zloščenih kristalnih sprejemnih pultov, kot sem ga doživel, ko sem šel na pregled medicine dela k zasebniku,” je povedal in dodal, da je “to nekaj, kar moramo delavci vzeti v zakup, ker to konec koncev pomeni, da tudi če nekoga, ki ima minimalno plačo, zbije avtobus, ga bodo celo s helikopterjem odpeljali v klinični center in v celoti oskrbeli na strošek države.”
“Če se greš omejevanje konkurence in daš zdravniku možnost, ali boš delal več, ponoči, za praznike, za vikende za bistveno manj plačila ali bo delal v bolj urejenih razmerah za bistveno več denarja, se lahko vsak zase odloči, ali je to res pohlepno, če tak zdravnik odide, ali je to samo osnovna logika, ki zdrži vodo,” je še povedal infektolog Zupančič.
Opozoril je, da vsak, ki odide, poslabša razmere za vse, ki ostanejo. “Če je tak človek še učitelj na fakulteti, ga ne moreš dobiti v nekaj mesecih, ampak v 15 letih.” Kot infektolog nima možnosti dela v zasebnem sektorju, ga pa skrbijo odhodi kolegov, je povedal.
“Če pri otroku posumimo na septični artritis, pri katerem se lahko nepopravljivo uniči hrustanec v 24 urah in če kličem ortopeda, pa mi povedo, da edini, ki dela v kliničnem centru, trenutno operira in ne more priti, kaj naj rečem otrokovi materi, naj ji ponudim vizitke privatnih klinik?” se je vprašal in dodal, da v primeru, da pride do takih razmer, ne bi želel več delati kot zdravnik. Dodal je, da se mu zdi ideja prisile za delo v javnem sektorju zgrešena. “Kader boš dobil, če bodo razmere v javnem sektorju urejene. V to bi se morali usmeriti, ne pa v neko kvazi omejevanje konkurence, ki sploh ne obstaja.”
Da so nad predlogom zakona zgroženi, so povedali v sindikatu Fides, ki vodi že devet mesecev trajajočo zdravniško stavko, ter v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, kjer so prepričani, da novela uvaja prisilno delo v javnem zdravstvu. Predsednik strateškega sveta za zdravstvo, kirurg Erik Brecelj pa je povedal, da je prijetno presenečen nad tem, koliko predlogov strateškega sveta je upoštevanih v noveli zakona o zdravstveni dejavnosti. Kot ključen ukrep je izpostavil možnost nagrajevanja za zdravstvene delavce v javnem sektorju, ki delajo več.
Samo Zver: Pomesti moramo pred svojim pragom
Predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana Samo Zver je povedal, da je izkušen “podjemnik”, saj poleg dela v ljubljanskem kliničnem centru dela še v bolnišnicah v Izoli in Novem mestu, kjer “se je sesula hematologija in hodimo z našimi zdravniki tja, da imajo bolniki dohtarja”.
Povedal je, da ga delo predstojnika ne veseli, zanj dobi 400 evrov, “a da kolega na Hrvaškem dobi 100 evrov, tako da lahko bi bilo še slabše”. In kako je svoje podrejene pripravil do tega, da hodijo pomagat še v druge javne bolnišnice? “Bil sem celo tako nefer, da sem jim zagrozil, da kdor ne bodo hodil (pomagat v druge javne bolnišnice), bom razmislil, kako je z njegovim izobraževanjem v prekomorskih enotah. Pa ljudje hodijo.” Zver pravi, da je plačilo za to delo 210 evrov. “Morajo se pripeljati tja, vzamejo si dan dopusta, greš gor in dol, ravno za burek ostane, niti po ‘špezo’ ne moreš.”
Povedal je tudi zgodbo iz Splošne bolnišnice Izola o tem, kako je on kot edini profesor medicinske fakultete opravljal ambulantno delo, pa ga niso povabili niti na kavo, so mu pa dovolili delati v kratkih hlačah. Več si oglejte v spodnjem videu, kjer Zver pravi tudi, da ima zelo rad javno zdravstvo, da bi pa morali zdravniki pomesti pred lastnim pragom, “saj ni prav, da nekdo pregleda 50 bolnikov, drugi pa 20”.
O zakonu je povedal še, da enkrat na 14 dni dela pri koncesionarju, kjer daje drugo mnenje za bolnike iz tujih držav. “Mislim, da je to prav, ker so ljudje bolni leta, pa ne vejo, kaj se dogaja, sem prvi, ki jim to pove,” je dejal Zver in poudaril, da mora obstajati taka rešitev oziroma “izhod za tiste, ki si lahko pomagajo sami in zberejo toliko cekinov, da grejo to vprašat”.
Predlog novele, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje pod vodstvom Valentine Prevolnik Rupel, bo do 16. oktobra v javni razpravi. To pomeni, da je v tem času mogoče vložiti pripombe na zakon, nato ga bodo obravnavali vlada in poslanci.
Z ministrstva za zdravje so danes sporočili, da je javna razprava namenjena temu, da vsi deležniki podajo pripombe, mnenja in predloge. “Odprti smo za vse predloge in izboljšave, saj želimo pripraviti čim bolj kakovosten zakon, vendar ne bomo odstopali od tega, da ohranimo javno zdravstvo dostopno, kakovostno in brez doplačil za vse prebivalce in prebivalke. Vse v javni obravnavi prejete pripombe bomo skrbno preučili in smiselno vključili v osnutek novele, ki jo bomo nato posredovali v nadaljnji postopek,” so napovedali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje