Novela zakona o tujcih omogoča razglasitev kompleksne krize na področju migracij. Policija bi v času takšne krize dobila obsežna pooblastila, med drugim bi presojala, ali so prebežniki upravičeni do azila. Nevladne organizacije so varuha človekovih pravic pozvale, naj vloži predlog za ustavno presojo zakona. Varuh je za zdaj tiho.

Novela zakona o tujcih, ki jo je državni zbor sprejel konec marca, prinaša nekatere sporne spremembe, ki jih je ustavno sodišče pred leti že razveljavilo. Nevladne organizacije so varuha človekovih pravic Petra Svetino pozvale, naj sproži novo ustavno presojo. V uradu varuha pravijo, da še “preučujejo nekatere informacije”, odločitev pa bo predvidoma sprejel še ta mesec.

Novela je sporna v več delih. Med najbolj problematičnimi je institut kompleksne krize, ki ob povečanem migracijskem toku predvideva začasno zamrznitev pravice do azila. Veliko ogorčenja je dvignilo tudi uvajanje nemogočih pogojev za tuje študente in študentke, ki bi morali ob prihodu izkazati dovolj finančnih sredstev za ves čas bivanja v Sloveniji.

Prosilci za azil v ZDA ne bodo več čakali v Mehiki

Svet

02. Jun 2021 0

Svet

02. Jun 2021 0

Kdo razglasi kompleksno krizo

Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), ki ga vodi Aleš Hojs, pojasnjujejo, da bi kompleksno krizo lahko razglasili, ko bi v državo vstopilo “zelo veliko” prebežnikov, ki bi hkrati izrazili namero za pridobitev azila – tako kot se je to, denimo, zgodilo ob migracijskem valu leta 2015. O šestmesečni razglasitvi z možnostjo podaljšanja bi na predlog vlade odločal državni zbor, za sprejetje pa je potrebna navadna večina.

Policija bi med kompleksno krizo dobila nova pooblastila, tako da bi lahko tujcu, ki po njeni oceni ne bi izpolnjeval pogojev za pridobitev azila, preprečila vstop v Slovenijo in ga vrnila v sosednjo državo.

“Naloga policije v skladu z azilnim pravom je, da ob izraženi nameri posamezniku omogoči dostop do postopka.”

Urša Regvar, PIC

Varuh za zdaj tiho

V nevladnih organizacijah opozarjajo, da je institut kompleksne krize povsem v nasprotju z mednarodnim pravom in konvencijami človekovih pravic, saj je pravica do azila temeljna človekova pravica, ki je ni dopustno omejevati, kaj šele ukiniti. Varuha človekovih pravic Petra Svetino so takoj po sprejetju zakona pozvale, naj poda zahtevo za ustavno presojo, saj prinaša enake sporne spremembe, ki jih je ustavno sodišče v ustavni presoji leta 2019 že razveljavilo. “Varuh pred dokončno odločitvijo o ukrepanju v zvezi z omenjenim zakonom preučuje še nekatere informacije. Predvidoma naj bi odločitev sprejel še ta mesec,” so nam sporočili z njegovega urada.

Leta 2019 je ustavno sodišče razveljavilo zakon o tujcih, ki ga je MNZ pripravil leta 2017. Zakon je predvideval, da bi se meja zaprla, če bi se lahko zgodilo, da bi bil zaradi množičnih migracij ogrožen javni red ali notranja varnost, kar bi lahko otežilo delovanje države. “Ustavno sodišče je potrdilo, da imajo države sicer pravico nadzora nad vstopom tujcev in njihovimi izgoni, vendar država posameznika ne sme izročiti državi, v kateri obstaja resna nevarnost, da bo podvržen nečloveškemu ravnanju,” je odločbo komentiral aktualni varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Peter Svetina je sicer konec maja sprejel predstavnika urada visokega komisariata Združenih narodov za begunce Rolanda Schillinga in višjo sodelavko za Slovenijo Romano Zidar, s katerima sta se pogovarjala o vprašanjih pravic zaščite beguncev. Kot so zapisali v sporočilo za javnost, je “varuh Svetina mnenja, da so pravne podlage za obravnavo beguncev zadostne in nas zavezujejo k spoštovanju človekovih pravic”.

Presojo ustavnosti bi lahko zahtevalo tudi 30 poslancev državnega zbora.

Policiji preobsežna pooblastila

Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) opozarja, da nobena druga država članica nima zakonodaje, ki bi državi omogočala, da na meji zakonito zavrača begunce. “Slovenija je prva država, ki želi to uzakoniti.”

Zakon namreč policiji podeljuje pooblastila, da za prebežnika, ki vstopi v državo, presodi, ali lahko zaprosi za azil. “Gre za presojanje zelo specifičnih okoliščin zelo ranljive skupine,” opozarja sogovornica. “Naloga policije v skladu z azilnim pravom je ta, da ob izraženi nameri posamezniku omogoči dostop do postopka. Po tem zakonu pa bo policija lahko razsojala, ali je človek sploh upravičen zaprositi za mednarodno zaščito. In ob tem lahko odloči, da ni, ter ga vrne v sosednjo državo.”

“Pravica do mednarodne zaščite očitno ni temeljna pravica, če jo nekdo lahko na ta način izniči,” je oster Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija.

Letos je 600 ljudi vložilo prošnjo za mednarodno zaščito. Sedmim so priznali status.

Lani je bilo prošenj 3.636, status so priznali 89.

EU v smer krčenja pravic beguncev

“Prihodnost, ki se mi zdi najbolj verjetna na ravni vse EU, so zaprte meje, instituti kompleksnih kriz in taborišča izven EU,” pravi sogovornik. EU namreč pripravlja nova pravila o vstopanju v Unijo in tudi o ukrepanju v času migracijskih kriz. “Tako imenovani migracijski pakt je precej podoben temu, kar beremo v zakonu o tujcih in tudi v zakonu o mednarodni zaščiti. Država lahko pod nadzorom Evropske komisije za določen čas odpove delovanje azilnega sistema.” Lani je to za mesec dni že storila Grčija, potem ko je Turčija milijone beguncev prenehala zadrževati na svojih mejah.

Urša Regvar se strinja, da se tudi EU premika v smeri intenzivnega zmanjševanja obsega pravic beguncev in njihovih procesnih pravic, a meni, da Slovenija pri svoji azilni politiki bolj sledi Madžarski kot EU. “Tudi če bi evropska zakonodaja začela omejevati pravico do azila, se moramo zavedati, da smo še vedno podpisniki konvencije o pravicah beguncev in drugih konvencij o človekovih pravicah, ki nas zavezujejo.”

Sogovornici se zdi pomembno, da ustavno sodišče pošlje jasno sporočilo zakonodajalcu, da zakonodaje, ki jo je enkrat že razveljavilo, ne sme več sprejemati.

Tuji študenti na nogah

Azilna politika ni edina šibka točka novega zakona o tujcih. Veliko nezadovoljstva je sprožilo tudi uvajanje nemogočih pogojev za tuje študente in študentke, ki bi morali že ob prihodu izkazati dovolj finančnih sredstev za ves čas bivanja v Sloveniji. Bodoči študent, ki želi pridobiti dovoljenje za enoletno bivanje, bi tako moral imeti na računu približno 5.000 evrov. Osnova za to je osnovni znesek minimalnega mesečnega dohodka, ki od leta 2019 znaša 402,18 evra.

Doslej so tuji študenti lahko zadostna sredstva dokazovali s pisno izjavo staršev oziroma zakonitih zastopnikov o tem, da bodo študenta med študijem preživljali.

Univerza: Ogrožena je internacionalizacija

V rektoratu Univerze v Ljubljani opozarjajo, da takšni “nerealni pogoji” lahko “resno ogrozijo internacionalizacijo visokega šolstva v Sloveniji, ta pa je nujna, če želimo zagotavljati kakovosten in mednarodno primerljiv študij”. Po mnenju rektorja prof. dr. Igorja Papiča ne moremo pričakovati, da bo Slovenija zavračala tuje študentke in študente, ker ne bodo izpolnjevali nerealnih pogojev, tuje države pa bodo sprejemale naše.

Rektorska konferenca Republike Slovenije (RKRS) je že pozvala MIZŠ, da je treba novelo primerno tolmačiti, ko gre za že vpisane tuje študente ali bodoče tuje študente, sicer bo mnogim onemogočen študij na slovenskih univerzah. RKRS predlaga, da se sporni člen novele tolmači tako, da bo za bodoče tuje študente dokazovanje finančnega stanja ostalo enako, kot je bilo do zdaj, in da spremembe ne smejo imeti vpliva na tiste, ki so že vpisani.

Zmeda, panika in različne interpretacije

Goran Lukič iz Delavske svetovalnice pravi, da pri njih iščejo pomoč študenti, ki so zmedeni in v paniki. “Štipendije za tuje študente so ukinili, delodajalci, ki jih najemajo v okviru študentskega dela, jim ne dajejo plačila vnaprej. Kje naj torej študent dobi 5.000 evrov?” Na MNZ in upravni enoti pa različno interpretirajo zakon. Na MNZ jim svetujejo, naj študenti s starši sklenejo pogodbo o preživljanju v višini letnega zneska, na UE pa menijo, da pogodba o preživljanju zadostuje samo za mlajše od 18 let. Podzakonskega akta še vedno ni.

Po eni od interpretacij bi morali premoženjsko stanje dokazovati samo študenti iz tretjih držav, kar se Lukiću zdi povsem nedopustno, saj uvaja neenako obravnavo.

MNZ: Dokazovanje sredstev velja za vse tujce

Na MNZ opozarjajo, da so zagotovljena zadostna sredstva za preživljanje eden od osnovnih pogojev (poleg veljavne potne listine, urejenega zdravstvenega zavarovanja in preverjenih varnostnih zadržkov), ki jih mora izpolnjevati vsak tujec, ki želi prebivati v Sloveniji – tudi študenti.

Po njihovih zagotovilih presoja zadostnih sredstev “ni sistematična, temveč temelji na preučitvi vsakega posameznega primera”. Upravna enota torej lahko obravnava vsako prošnjo individualno in opravi dodatne razgovore, da razjasni posameznikovo situacijo. “Menimo, da je nabor zadostnih sredstev ob individualni obravnavi prošnje tako velik, da lahko vsak tuji študent, ki ima namen študija v Republiki Sloveniji, predloži ustrezna dokazila,” so zapisali na ministrstvu.

Ob prihodu v Slovenijo morajo študenti izkazati dovolj sredstev za eno leto, kolikor velja dovoljenje za bivanje. Ob podaljšanju pa upravna enota preverja zadostna sredstva v šestih mesecih pred vložitvijo vloge, saj predvidevajo, da jih bo študent v tem primeru lahko zagotovil tudi v prihodnje, še pojasnjujejo na MNZ.