Zakon o zdravstvu na odboru DZ: "V naslednjem mandatu vas bo bolela glava"

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je ob začetku seje predlagala umik točke z dnevnega reda, ker se to ni zgodilo, pa je napovedala obstrukcijo seje. V SDS namreč menijo, da večina ukrepov ni nujnih, zato zakon ne bi smel biti interventni. Ob tem predlog posega v nekatere zakone, ki so v parlamentarnem postopku spreminjanja, kar so predlagatelji obšli tako, da so zapisali odstop od določb teh zakonov. Dodala je, da tako želijo izigrati parlamentarni postopek, pri čemer v SDS ne bodo sodelovali. "Uvajate popolnoma novo parlamentarno prakso, zaradi katere vas bo bolela glava v naslednjem mandatu," je napovedala.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jasna Humar je ob začetku seje, ko dopolnila še niso bila vložena, dejala, da predlog vsebuje nujne ciljno usmerjene ukrepe v zdravstvu, s katerimi odločilno vplivajo na njegovo dostopnost. Med drugim bi uvedli spodbudo za izbiro specializacije iz urgentne medicine.

Predlog predvideva tudi možnost pogodbenega sodelovanja javnih zavodov z drugimi izvajalci zdravstvene dejavnosti in enkratno finančno pomoč bolnišnicam. Predlog bi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) podelil več pristojnosti pri nadzoru izvajalcev zdravstvenih storitev ter uvedel pravno podlago za določitev režima gibanja med bolniško odsotnostjo in laičnega nadzora.

Zakonodajno-pravna služba je podala pripombe k skoraj vsem členom predloga zakona. Opozarjajo, da večina določb oziroma ukrepov nima narave interventnega ukrepa, da trajanje številnih odstopov od zakonov ni časovno omejeno ter da s predlogom dodajajo vsebino, ki v sistemski zakonodaji še ni urejena. "Uporabljeni zakonodajni pristop je zato po našem mnenju neprimeren, prinaša nepreglednost pravne ureditve in naslovnikom onemogoča seznanitev z njihovimi pravicami in obveznostmi," je povedala predstavnica službe Barbara Gerečnik.

V ZZZS pa predlog podpirajo. Po besedah njihovega predstavnika Klemna Ganzitija podpirajo zlasti ukrepe, ki naslavljajo absentizem in določajo pristojnosti ZZZS na področju izvajanja nadzorov. Pogrešajo pa rešitve, ki bi poudarjale vlogo ZZZS kot aktivnega kupca zdravstvenih storitev, in namesto vsakoletnega splošnega dogovora predlagajo sprejem programa obveznega zdravstvenega zavarovanja na dve leti.

V Zdravniški zbornici predlagajo, da se možnosti sklepanja pogodb z zasebniki razširijo

Predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije Peter Renčel je izpostavil nestrinjanje zbornice, da s predlogom črtajo določbo, da lahko medicinska sestra izdaja potrdila o upravičeni zadržanosti od dela zaradi bolezni, nege ali spremstva do največ tri dni. Med drugim predlagajo, da se možnosti sklepanja pogodb z zasebniki razširijo in da se spodbuda za specializacijo iz urgentne medicine poenoti na 1.000 evrov za vse specializante, tudi tiste, ki že opravljajo specializacijo.

Podpredsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides Bojan Kostić je dejal, da bi morali s predlogom urediti tudi druge težave, ki izvirajo iz novele zakona o zdravstveni dejavnosti, pozdravljajo pa spodbudo za specializante urgentne medicine.

Poslanka Svobode Tamara Kozlovič je dejala, da interventni zakon ni idealna pot za ureditev vseh vprašanj, vseeno pa želijo urediti, kar je potrebno. Da vloženi zakon blokira druge zakone, je po njenih besedah nekoliko zastarela parlamentarna praksa, ki bi jo bilo morda treba spremeniti. Kot enega boljših ukrepov zakona je označila spodbudo za specializacijo urgentne medicine. Njen poslanski kolega Aleksander Prosen Kralj pa je izpostavil še zagotovitev finančne stabilnosti bolnišnic.

Omenjeni rešitvi je pozdravila tudi poslanka SD Bojana Muršič, a dodala, da bi bilo nujno raziskati, od kod izvirajo dolgovi ter spremeniti financiranje kliničnih centrov. Z opozicijo se je strinjala, da bi morali biti previdni pri sprejemanju interventne zakonodaje. Kritična je bila tudi do dejstva, da je razprava potekala pred vloženimi dopolnili in dodala, da s tem postavljajo "novo parlamentarno prakso".

Iz istega razloga tudi NSi po pojasnilih poslanke Ive Dimic v razpravi ni želela sodelovati, zato je sejo zapustila.

V Levici se seje odbora niso udeležili, v sporočilu za javnost pa so zapisali, da imajo resne pomisleke glede predlaganih sprememb nadzora nad bolniškimi odsotnostmi.

Z dopolnili, vloženimi skoraj ob koncu razprave, so člani odbora nato mnoge določbe oblikovali kot začasne ukrepe in ne kot odmike od določenega zakona. Ob tem so zvišali spodbudo za specializacijo iz urgentne medicine s 600 na 1.000 evrov. Možnost pogodbenega sodelovanja z zasebniki bi omogočili za izvajalce, ki opravljajo dejavnosti zobotehnike, laboratorijske dejavnosti ter ortotike in protetike, ne pa tudi optike in optometrije, kot je bilo predvideno sprva, saj slednji nista določeni kot zdravstvena dejavnost. Z dopolnilom so tudi določili rok plačevanja vseh opravljenih storitev nad programom, in sicer do 31. decembra 2026.