Zakonodajni paket s področja kmetijstva bi lahko sprejeli pozno jeseni

Kot je dejala ministrica Mateja Čalušić, jo kmetje od nastopa funkcije ves čas opozarjajo, da država za njih nima posluha. Po njenih besedah so zdaj zakoni, ki so bili nepregledni, prečiščeni in so bolj berljivi. Javna obravnava zakonodajnega paketa se bo predvidoma končala sredi aprila.
Zakonsko vsebino želijo po njenih besedah soustvarjati s kmeti in pridelovalci, pa tudi s potrošniki, ki uživajo slovensko hrano.

Na očitke kmetov, da zakonodajni paket prinaša nova bremena in še več birokracije, je ministrica odgovorila, da iščejo skupno pot za boljše življenje kmeta, niso pa v pogajanjih. Namen zakonodaje je ciljno usmeriti razpise kmetijskega ministrstva, da bi bili bolj prijazni do kmetov.
Iz vrst kmetov je bilo slišati očitke, da Slovenija sploh ne potrebuje malega kmeta, in predloge, da ministrstvo dopolnilno dejavnost obdrži v zdajšnji obliki, ker bodo samo na ta način kmetje lahko izvajali dejavnost. Ministrico so tudi spomnili, da kmetje še niso prejeli subvencije za leto 2024.

Opozorili so tudi na početje občin, ki da kmetijska zemljišča spreminjajo v gradbena. Kmetje so tudi ocenili, da bi bilo treba "stopiti skupaj ter se poenotiti".

Čalušić je poudarila, da se o težavah na področju kmetijstva aktivno pogovarja s krovnimi kmečkimi organizacijami.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek se je zavzel za oblikovanje nove dolgoročne strategije razvoja kmetijstva in gozdarstva, saj se je od zdajšnje, ki je bila sprejeta leta 2013, veliko spremenilo.

Dejal je, da zbornica prisega na dialog s kmetijskim ministrstvom, če pa bo dialog "prazen", bodo od njega odstopili. Probleme bodo skušali reševati za mizo, je še zatrdil Podgoršek.

Sekretar Sindikata kmetov Slovenije Jernej Redek je opozoril, da so nekateri zakoni, ki so v javni razpravi, v navzkrižju, zato so za kmete nerazumljivi.