Menu Item
Nesreče v gorah so se vedno dogajale in se bodo, a je teh tudi zaradi priljubljenosti pohodništva v zadnjih letih vse več. Kakšna sezona je za nami, kako dobro so pohodniki pripravljeni in zakaj gorski reševalci največkrat posredujejo?
Pozivniki gorskih reševalcev so tudi letošnjo sezono (pre)pogosto zazvonili – neodvisno od časa in vremenskih razmer. Prostovoljci posredujejo sredi noči, med nedeljskim kosilom, dežurne ekipe pa so med poletno sezono v stalni pripravljenosti.
Na vrhuncu sezone helikopterji na reševalno akcijo poletijo tudi večkrat na dan. Avgusta so v gorah v enem tednu posredovali kar 24-krat, a v to niso vključena reševanja, na katera se reševalci odpravijo peš.
Seznam intervencij, ki ga vodi Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS), je vsako leto daljši. Od začetka letošnjega leta pa do 16. septembra so se na teren podali 493-krat, kar 230-krat s helikopterjem. Porast nesreč med drugim pripisujejo priljubljenosti gora, ki privabljajo vse več obiskovalcev. Več ljudi pomeni tudi več možnosti za nesrečo, povejo na GRZS.
“Nesreče se bodo vedno dogajale, ampak verjamem, da lahko s preventivo ta trend ustavimo,” je optimističen Gregor Dolinar, predsednik GRZS. “Če bo v gorah preveč ljudi, bo tja zahajalo manj pohodnikov, saj ne bo več tako prijetno.”
Določen napredek že opažajo, je povedal. Večina planincev je v gorah ustrezno opremljena, nekoliko problematični so še vedno tujci, ki v gore pogosto zahajajo slabo pripravljeni, brez ustrezne opreme, poleg tega pa podcenjujejo zahtevnost slovenskih gora. “Naše gore morda niso tako visoke kot nekatere v Avstriji, Švici ali Franciji, vendar so vseeno zahtevne, saj so strme in krušljive. Rešujemo veliko tujcev, ki precenijo svoje sposobnosti,” je razlagal Dolinar.
Število primerov kaže, da so intervencije enakomerno porazdeljene med tuje (258 primerov) in slovenske državljane (250 primerov).
V slabih razmerah na Triglav
Tujci gredo v gore zelo pogosto v povsem neprimernih vremenskih razmerah, je nadaljeval. Dopust v Sloveniji imajo natančno načrtovan, svoje cilje pa želijo na vsak način doseči, tudi če s tem ogrožajo svojo varnost.
Temu smo bili na primer priča v začetku minulega tedna, ko je v gorah zapadel prvi letošnji sneg, podlaga pa je bila zelo ledena. Razmere so bile ‘nemogoče’, gorski reševalci, ki so s helikopterjem iskali pogrešanega tujega planinca, pa se niso mogli načuditi številu ljudi, ki so bili v tako slabih razmerah na območju Triglava. “Ljudje si zamislijo, da bodo šli na Triglav, še preden odidejo domov, potem pa želijo v vsakem vremenu osvojiti vrh,” je kritičen Dolinar.
V sodelovanju z drugimi – Planinsko zvezo Slovenije, Slovensko turistično organizacijo, Zavodom Triglavski narodni park … – se trudijo z ozaveščevalnimi akcijami to spremeniti.
Gorski reševalci največkrat posredujejo, ko planinci omagajo, se zaplezajo ali zaidejo, pri tem pa niso poškodovani ali so poškodovani lažje. Opažajo pa, da ljudje velikokrat niso fizično in psihično pripravljeni, ob hudih naporih pa na plan pridejo različne bolezni. Ko govorimo o nesrečah, se te največkrat zgodijo zaradi zdrsa ali padca, še pove Dolinar.
V nekaterih primerih tudi pomoč GRS ni dovolj. Samo letos je v gorah življenje izgubilo 23 ljudi.
“Ne sodimo, vedno gremo pomagat”
Gorski reševalci se odzovejo na vsak klic, ne glede na to, kdaj in kdo kliče, tudi če nekdo “po neumnosti” zabrede. “Ne sodimo, vedno gremo pomagat,” je povedal Dolinar.
Poletna sezona, ki je najbolj obremenjena, se počasi zaključuje. Tudi na GRZS računajo, da bo reševalnih akcij manj, vendar opozarjajo, da se trendi spreminjajo. Če je včasih veljalo, da ljudje v gore zahajajo le poleti, ni več tako. Sezona se je podaljšala, ljudje tja hodijo praktično vse leto.
Razmere pozimi so veliko bolj zahtevne ne le za pohodnike, ampak tudi za reševalce, ki se podajo na teren. Helikopter težje leti in potrebuje dlje časa, da prispe do ponesrečenca, ker so dnevi krajši, se reševanje pogosto zavleče v noč. Tudi če gre zgolj za zvit gleženj, je velika razlika, ali obnemogli na pomoč čaka poleti, ko je toplo, ali pa pozimi, ko so temperature izjemno nizke, je še povedal Dolinar.
Čeprav so zasneženi vrhovi privlačni na pogled, so razmere v gorah pozimi veliko bolj zahrbtne, zapišejo v Vodniku za gore. Planinske poti so zasnežene, markacij, ki označujejo pot, pa zato pogosto ni mogoče videti. Na pohodnike prežijo snežni plazovi, poledeneli deli in opasti napihanega snega, prav tako so dnevi krajši, temperature pa nižje. Če niste najbolj vešči gibanja v gorskem svetu in nimate dovolj izkušenj, se v gore podajte v organiziranih skupinah pod vodstvom izkušenih in licenciranih vodnikov, še opozorijo.
BONUS VIDEO:
Oglejte si tudi druge zanimive pogovore v naši rubriki N1 podkast. Vsi so zbrani na tej povezavi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje