Pri postavitvi razglednega stolpa Kristal v občini Rogaška Slatina se je nekoliko zapletlo. Občina namreč na razpisu ni izbrala ponudnika za gradnjo stolpa. Obe prispeli ponudbi sta presegli ceno treh milijonov, kolikor znaša občinska ocena vrednosti investicije.
Slatinska občina na razpisu ni izbrala ponudnika za gradnjo razglednega stolpa. Ponudbi sta oddali ljubljansko podjetje VG5, ki bi stolp zgradilo za 3,6 milijona evrov, ter slatinsko podjetje GIC gradnje, ki je postavilo ceno 4,8 milijona evrov. Občina je sicer vrednost investicije ocenila na nekaj manj kot tri milijone evrov.
106 metrov visok stolp naj bi občini letno prinesel 300.000 evrov
Gradbeno dovoljenje za razgledni stolp je občina pridobila julija letos. Za postavitev 106 metrov visokega stolpa na območju starega mizarstva se zavzemajo, ker Rogaška Slatina potrebuje nove atraktivne zgodbe, so pojasnili na občini.
Razgledni stolp Kristal bo po oceni občine pomenil velik razvojni potencial, ker bo generator povečanega števila obiskovalcev, ki bodo obiskali še druge znamenitosti slatinske občine in širše okolice. Izračunali so, da bo na letni ravni prinesel vsaj 300.000 evrov prihodkov v občinski proračun in bodo po odbitju stroškov vsako leto za razvoj lahko dodatno namenili vsaj 150.000 evrov.
Postavitev stolpa so občani podprli na referendumu
Decembra lani je na pobudo občanke Eve Žgajner v Rogaški Slatini potekal tudi referendum, na katerem so volivci odločali o postavitvi stolpa, a je bil neuspešen, saj je večina občanov podprla postavitev stolpa.
Gradnji stolpa je Žgajner nasprotovala zaradi slabo izbrane lokacije, po njenem mnenju nerealnih finančnih analiz poslovanja in stroškov gradnje ter slabo premišljene vsebine projekta, ki v Rogaško Slatino razen razgleda ne prinaša praktično ničesar novega, ampak le konkurenco obstoječim objektom, kot sta muzej Anin dvor in pivnica.
Razpis bodo ponovili
Kot so za STA povedali na slatinski občini, bo odločitev o zaključku postopka javnega naročila brez izbire ponudnika postala pravnomočna 27. oktobra, če zoper njo ne bo uveljavljeno pravno varstvo. Vmesni čas pa občina uporabi za načrtovanje številnih nadaljnjih aktivnosti v zvezi z uresničevanjem projekta.
Na vprašanje, ali bodo ponovili razpis, so na občini odgovorili, da so že imeli primere, ki v prvem postopku javnega naročila ni bilo prejetih dopustnih ponudb in je bilo treba postopke ponavljati, kar danes ni nič posebnega.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!