Menu Item
Ogorčenje, zaprepadenost in jeza so pospremili dopis ministrstva za zdravje, da porodnišnice placente oziroma posteljice novopečenim mamicam ne smejo izročiti. To področje je v Sloveniji zakonodajno sicer urejeno že leta, a so štiri porodnišnice porodnicam vseeno dovolile, da posteljico po porodu odnesejo domov in jo uporabijo v takšne ali drugačne namene. Zdaj je na neenakopravnost opozoril varuh človekovih pravic, ministrstvo pa je na pravila, ki se jih morajo držati, dodatno opozorilo porodnišnice. V nasprotnem primeru jih lahko doleti do 30.000 evrov težka kazen. Dule in nekatere matere so zaradi dopisa že sprožile kampanjo "Posteljice ne damo".
Lani je porodnica po porodu v eni od slovenskih porodnišnic domov želela odnesti placento oziroma posteljico. Ta trend je v zadnjih letih precej v porastu, mamice pa iz placente pripravljajo kapsule in smutije, ki jih nato zaužijejo. Uporabljajo jih tudi za odtise na papir ali platno, tinkturo, homeopatijo ali pa jih obredno zakopljejo.
V konkretnem primeru porodnišnica novopečeni mamici placente ni dovolila odnesti domov, zato se je ta obrnila na varuha človekovih pravic. Trdila je, da naj bi nekatere slovenske porodnišnice porodnicam omogočale, da placento ob porodu prevzamejo, pri tem pa naj ne bi bil potreben formalni postopek. Porodnica je morala to zgolj zahtevati, so za N1 pojasnili pri varuhu.
“Pobudnica, ki se je obrnila na varuha, zaradi svojega zdravstvenega stanja ni mogla roditi v porodnišnici, ki naj bi ji omogočila razpolaganje s placento, zato je menila, da je bilo poseženo v njene pravice,” so opisali v uradu varuha. Nato so prejeli še eno vsebinsko enako pobudo, obenem pa tudi številne dopise, v katerih so avtorice trdile, da bi porodnice s posteljico morale razpolagati.
Neenaka praksa porodnišnic?
V uradu varuha pravijo, da so avtorice s svojimi pobudami odprle širše vprašanje enake obravnave porodnic. Zato je varuh za pojasnila zaprosil vseh 14 porodnišnic. “Varuh je želel pridobiti predvsem informacije o tem, ali obstajajo pomanjkljivosti v pravni podlagi, ki bi povzročile, da se porodnice ne obravnavajo enako. Posamezne porodnišnice je povprašal, ali te omogočajo razpolaganje s placento in o postopkih, ki so jih v zvezi s tem vzpostavile,” so pojasnili.
13 porodnišnic je na poizvedbo varuha odgovorilo: štiri so materam dovolile, da placento odnesejo domov, devet pa ne. “Vse porodnišnice, ki so omogočale razpolaganje s placento, so poročale, da imajo v zvezi s tem vzpostavljene formalne postopke,” so dodali v uradu. Na poizvedbo niso odgovorili zgolj na oddelku za porodništvo v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica, in to kljub posredovani urgenci varuha.
Placento letno zahteva vsaj 50 porodnic: “Dovolili smo odvzem delčka tkiva”
Natančne informacije, koliko porodnic posteljico želi odnesti domov, ni. Iz podatkov, ki jih je varuh pridobil, pa je mogoče razbrati, da porodnice letno podajo vsaj 50 zahtevkov za placento. Večina – gre za 40 primerov — je bilo podanih v eni sami porodnišnici, ostale porodnišnice pa letno beležijo do dva zahtevka.
V trboveljski porodnišnici, kjer dobijo največ dva taka zahtevka na leto, so za N1 pojasnili, da so občasno dovolili odvzem delčka tkiva. “Delček placente porabijo za homeopatske pripravke, jo želijo pokopati in nadnjo posaditi drevo,” so pojasnili.
Varuh je pri pregledu dokumentacije ugotovil, da se praksa razlikuje od porodnišnice do porodnišnice, “pri tem pa se je odprla vrsta dejanskih in pravnih vprašanj”. Odločitve porodnišnic namreč temeljijo na različnih pravnih aktih, ki pa jih tudi različno interpretirajo. Nekatere placento vidijo izključno kot infektivni odpadek, ki ga je treba sežgati, da bi preprečili morebitno škodo za zdravje ljudi in okolje, medtem ko druge porodnišnice menijo, da je treba morebitno infektivnost presojati od primera do primera. Takšno zakonodajo imajo v nekaterih drugih državah.
“Pri tem je varuh še opozoril, da glede na prejete odgovore razpolaganje s posteljico pri porodu na domu ni podvrženo nikakršnemu nadzoru,” so poudarili v uradu.
Ministrstvo je jasno: Placente porodnišnica ne sme predati
Varuh je z neenotno prakso seznanil vse pristojne, ministrstvo za zdravje pa je obljubilo, da bo izvedlo posvetovanja s stroko — tako ginekološko kot tudi kulturološko — in ponovno pretehtalo vprašanje razpolaganja porodnic s placento. 25. oktobra letos je ministrstvo z ugotovitvami seznanilo varuha.
Zaradi zagotavljanja zdravja in varnosti porodnic ter otrok porodnišnice placente ne smejo izročati, so odločili na ministrstvu. Z njihovim mnenjem se strinjajo tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Stališče je ministrstvo že poslalo porodnišnicam, obveščene pa so bile tudi dule oziroma porodne spremljevalke, ki so zaradi odločitve ministrstva ogorčene.
Odločitev ministrstva sprožila kampanjo “Posteljice ne damo”
Stališče ministrstva — ravnanje s placento je sicer pri nas zakonsko urejeno že leta — je precej razburilo dule in matere, ki takšno ali drugačno uporabo placente oziroma posteljice zagovarjajo. Prepričane so, da je odločitev ministrstva nedopustna in korak nazaj. Zato so v Inštitutu Umbilica zagnali kampanjo “Posteljice ne damo”.
“Potrebujemo ljudi, ki želite delati na tem, da se zadeva ustrezno uredi in bomo lahko ženske s svojimi organi razpolagale po svojih željah. Potrebujemo ljudi, ki ne bodo tiho, kadar se dogajajo nedopustne krivice. Potrebujemo ljudi, ki želite ustvarjati boljši svet.”
Med drugim zagovornice od ministrstva zahtevajo, da svojo odločitev javno prekliče in zakonodajo uredi tako, da posteljica ne bo več definirana kot odpadek.
Kazen do 30.000 evrov, a kdo kršitelje sploh nadzira?
Na ministrstvu za zdravje vztrajajo pri svojem in sprememb, tudi na ravni Evropske komisije, v kratkem ne pričakujejo. Za N1 so pojasnili, da placenta po porodu ne obstaja več, “zato se z njo ravna kot z odpadkom, za katerega veljajo splošna pravila o ravnanju z odpadki, ki so določena z uredbo o odpadkih”. To po njihovem mnenju pomeni, da je za nadzor zadolžen inšpektorat za okolje in energijo.
Če porodnišnica pravil ne spoštuje, jo lahko doleti visoka kazen: od 10.000 pa do 30.000 evrov. In čeprav po podatkih varuha štiri slovenske porodnišnice dovolijo, da porodnice placento odnesejo domov oziroma jo zaužijejo, jih bo zaradi različnih tolmačenj zakonskega okvira težko kdo sankcioniral. Kot kaže, nadzora ne izvaja nihče.
Na inšpektoratu za okolje in energijo namreč ministrstvu za zdravje žogico vračajo. Trdijo, da v uredbi o odpadkih jasno piše, da uredba ne velja za dele človeških teles in organov, vključno z mrtvimi človeškimi zarodki in fetusi. Temu prikimava tudi ministrstvo za okolje in energijo in se med drugim sklicuje na mnenje Komisije RS za medicinsko etiko in na zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti.
Odziv ministrstva za zdravje na takšno tolmačenje zakona še čakamo. Prav tako še nismo prejeli odgovora zdravstvenega inšpektorata.
Je uživanje placente res koristno?
Kaj se s posteljico zgodi po porodu, je odvisno od zakonodaje posameznih držav, medicinskih raziskav pa tudi kulturnega in verskega prepričanja ljudi. V Nigeriji in Gani posteljico obravnavajo kot mrtvega dvojčka otroka, zato jo zakopljejo. Pokopavajo jo tudi v Kambodži, na Tajskem in Havajih. V Koreji placento zažgejo in pepel shranijo, v času bolezni pa se pepel utekočini in se uporabi za zdravljenje otroka, ugotavljajo avtorji več raziskav o placentofagiji.
V Evropi porodnišnice odnašanja placente domov — razen na izrecno zahtevo staršev — ne dovolijo. Tudi Slovenija ni izjema, saj pokop posteljice pri nas ni v navadi. Kot v knjigi “Peč se je podrla! Kultura rojstva na slovenskem podeželju v 20. stoletju” ugotavlja avtorica Irena Rožman, so posteljice pri nas zakopavali, ko ženske še niso rojevale v porodnišnicah, temveč doma.
Danes gre po besedah avtorjev raziskav o placentofagiji (tj. zaužitje posteljice po porodu) v večini primerov za modno muho. Porodnice se posteljico odločijo pojesti, ker so to storile ameriške zvezdnice, in pa zaradi nepreverjenih informacij na spletu. Na različnih spletnih straneh so objavljeni tudi številni recepti za pripravo jedi s placento. Zaužitje posteljice naj bi po mnenju zagovornikov povečalo tvorbo mleka, zmanjšalo bolečino, preprečevalo poporodne krvavitve, povečalo vnos železa, vitaminov in mineralov. Poleg tega naj bi izboljšalo razpoloženje mater in preprečevalo poporodno depresijo.
A študija, ki jo je s kolegi objavil dr. Alex Farr, raziskovalec na fakulteti za medicino na Dunaju, kaže, da ni nobenih znanstvenih dokazov o kakršnikoli klinični koristi uživanja placente. Tudi drugi avtorji menijo, da gre pri zaužitju posteljice za klasičen placebo učinek.
Še več: številni centri za nadzor bolezni in preprečevanje so nedavno izdali opozorilo zaradi primera, ko je novorojenček razvil ponavljajočo se sepso s streptokokom skupine B po materi, ki je zaužila kontaminirane kapsule placente, ki so vsebovale bakterijo Streptococcus agalactiae.
Tudi v trboveljski porodnišnici, kjer se sicer strinjajo z dulami, da placenta ni odpadek, opozarjajo, da obstaja tveganje za raznos mikrobov. “Placenta je bila v stiku z izločki na spolovilu, urinom in blatom in ni niti čista niti sterilna in je neprimerna za takšno shranjevanje ali zaužitje,” so pojasnili za N1.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje