Zaposlovanja tujcev v zdravstvu: “Brez njih bi bili morda že celo zaprti”

Kot je na posvetu povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje DenisKordež, so lani prejeli 320 vlog za priznanje poklicnih kvalifikacij, od tega 71 za zdravnike, 45 za doktorje dentalne medicine, 57 za zdravnike specialiste ter 147 za druge zdravstvene delavce. Izdali so 249 pozitivnih odločb. "To kaže na veliko potrebo po tujih kadrih in našo pripravljenost, da jim omogočimo delo v Sloveniji," je povedal Kordež.
Pojasnil je, da problem nastane, ko kandidati za zaposlitev ugotovijo, kako dolgotrajni in zakomplicirani so v Sloveniji postopki priznavanja poklicnih kvalifikacij za zdravstvene delavce iz tujine. Nekateri zaradi tega obupajo, si premislijo, ali pa gredo rajši v drugo državo. Omenjeni postopki namreč v primeru popolnih vlog brez administrativnih ovir trajajo od šest do 12 mesecev, v kar še niso vključene dopolnilne obveznosti, ki so v postopku naložene kandidatom.

Da bi povečali možnosti zaposlovanja, so na ministrstvu pripravili zakonske spremembe. "Novi zakon prinaša poenotenje postopkov, zmanjševanje administrativnih ovir in večjo preglednost ter predvidljivost tudi za same kandidate. Hkrati se bodo ohranili visoki standardi preverjanja strokovnosti, saj mora biti kakovost zdravstvene oskrbe vedno na prvem mestu," je poudaril.

Računa, da bodo z novim zakonom dosegli, da se bodo postopki skrajšali na približno dva meseca in pol. Tako bi lahko kandidati bistveno prej pristopili k izpolnjevanju dopolnilnih obveznosti, kot je to možno po trenutno veljavni zakonodaji. "Zakon bo odločilno vplival na lažje zaposlovanje tujih zdravstvenih delavcev in bolj stabilno delovanje našega zdravstvenega sistema," je prepričan Kordež.

Prva obravnava vladnega predloga zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu bo v državnem zboru v četrtek, na ministrstvu pa upajo, da bo zakon čim prej sprejet. Čimprejšnje uveljavitve zakona si želijo tudi v zdravstvenih zavodih, kjer so z obstoječimi dolgotrajnimi postopki zelo nezadovoljni.

ZD Kočevje: Brez tujega kadra bi bili morda že zaprti

Kot je povedal direktor Zdravstvenega doma Kočevje EmirKuduzović, bi bil brez zaposlovanja kadrov iz tujine njihov zdravstveni dom danes morda že celo zaprt. Manjši kraji namreč za slovenske kadre niso preveč privlačni. "Na naše razpise se ne prijavlja nihče in edini način, da rešimo zdravstvo v Kočevju, je zaposlovanje iz tujine," je poudaril. Doslej so iz tujine zaposlili že 17 zdravnikov različnih specialnosti, največ iz Srbije.
Novi zakon bo po njegovi oceni zelo dobrodošel, saj so največja težava prav dolgotrajni postopki. "Od trenutka, ko stopimo v kontakt z nekim kandidatom, do tega, da ta kandidat začne samostojno delati v zdravstvenem domu, lahko mineta dve leti. To je enormno predolgo," je izpostavil. Pričakuje, da se bo po spremembi zakona ta čas prepolovil.

Kot posebej dobrodošlo novost novega zakona pa je poudaril tudi možnost, da bo zdravstvena ustanova lahko prej zaposlila kandidata, ki se bo tako lahko hitreje integriral v delovno okolje in lažje usvojil znanje slovenskega jezika, kar je za kandidate najtežje.

Tudi zaradi jezika je še vedno največ tujega zdravstvenega kadra, ki se zaposluje v Sloveniji, z območja nekdanje skupne države. Velik interes obstaja tudi v nekaterih bolj oddaljenih državah, denimo na Filipinih. Vendar je tu jezikovna ovira večja, tako da je tudi pot do samostojnega opravljanja poklica daljša, je pojasnil Kordež.

Meni pa, da bomo morali biti v prihodnosti odprti za vse kadre, ne glede na to, iz katere države prihajajo, in pri tem skrbeti, da bodo imeli ustrezen nivo strokovne izobrazbe ter da se bodo integrirali v družbo.