Menu Item
Delodajalci ob pomanjkanju delovne sile pri nas iščejo delavce iz tujine. Največja ovira zanje so dolgi postopki pridobivanja dovoljenj z negotovim izidom. V Gospodarski zbornici zato pozdravljajo spremembe zakona o tujcih, ki jih je napovedala vlada, a si želijo še nekaterih poenostavitev.
Vlada bo na eni od prihodnjih sej obravnavala spremembe zakona o tujcih, ki jih je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Zakon med drugim poenostavlja nekatere postopke, ki ovirajo tako delodajalce, ki želijo zaposliti tujce, kot delavce, ki pridejo delat v Slovenijo.
“Dejstvo je, da v Sloveniji določenih delovnih mest ne moremo zapolnjevati z lastno delovno silo, zato nujno potrebujemo delavce iz tujine, tako nizko – kot tudi visokokvalificirane,” so zapisali v Gospodarski zbornici (GZS), ki že dlje opozarja na nujnost pospešitve in poenostavitve postopkov zaposlovanja tujcev. Lani se je, po podatkih iz ankete Zavoda za zaposlovanje, s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev soočala več kot polovica slovenskih delodajalcev. Na to je v torek na gradbišču drugega tira opozoril tudi lastnik Kolektorja Stojan Petrič. Poudaril je, da podjetje raste, imajo pa težave z delovno silo. “Ozko grlo so delovna dovoljenja za tujce, želim, da se približamo evropski zakonodaji,” je dejal.
“Trenutna ureditev odvrača in otežuje preseljevanje usposobljenih delavcev iz tujine v Slovenijo, predvsem zaradi dolgotrajnosti in kompleksnosti postopkov,” so prepričani v GZS, zato pozdravljajo napovedane spremembe. Predlog zakona med drugim predvideva možnost vročanja podaljšanih dovoljenj za začasno in stalno prebivanje po pošti, hrambo prstnih odtisov, oddanih v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje tudi za namen uporabe v postopku podaljšanja, odpravlja zahteve po pisnem pozivu upravne enote za dopolnitev prošnje s prstnimi odtisi.
Zapleteni postopki
Postopki izdaje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo so po zdajšnji zakonodaji zapleteni, saj v postopku sodelujejo upravne enote, ki izdajajo enotna dovoljenja, zavod za zaposlovanje, ki izda soglasje k enotnemu dovoljenju, in diplomatsko-konzularna predstavništva Republike Slovenije v tujini, ki vročajo dovoljenje tujcu. Število vlog se je po podatkih Zavoda za zaposlovanje v zadnjih letih zelo povečalo, od leta 2016 do 2022 za skoraj trikrat.
Dolgotrajnost postopkov je tako eden od temeljnih problemov delodajalcev, ki želijo zaposliti tujce. “Odzivnost, čas in jasnost postopkov so danes največje ovire, ki tuje strokovnjake odvračajo od Slovenije in gredo svojo pot naprej v Avstrijo Nemčijo in v ostale države proti zahodu in severu,” je na posvetu GZS o tej problematiki dejal Janko Burgar iz visokotehnološkega podjetja Cosylab.
Podatki kažejo, da smo lani v Sloveniji izdali več kot 48 tisoč dovoljenj in soglasij za delo tujcev, število pa z leti narašča. Lansko število je v primerjavi z letom prej poskočilo za pet odstotkov, izdanih pa je bilo skoraj 10.000 več dovoljenj in soglasij kot pred petimi leti. Več preberite v članku: Bazen delavcev na Balkanu se prazni, podjetja gledajo proti Turčiji in Indiji
Napovedane spremembe GZS veselijo, a si želijo nadaljnjih korakov. Predlagajo, da se veljavnost enotnih dovoljenj podaljša z enega leta na dve oziroma tri leta, s čimer bi zmanjšali obremenitev upravnih enot. Želijo si tudi čim večje digitalizacije postopkov, kjer je to mogoče.
Spremembe spadajo v obe trenutni področji dela ministrice Sanje Ajanovič Hovnik, torej tako javne uprave kot notranjih zadev. “Z upravnimi enotami se ukvarjam že od nastopa funkcije. Razlogov za slabo stanje je veliko, ključni pa je slaba zakonodaja, pisana tako, da (tujcem) oteži prihod v Slovenijo,” je Ajanovič Hovnik o spremembi zapisala na Twitterju. Nujna novela predstavlja enega manjših korakov na tej poti, je prepričana ministrica, ki še poudarja, da bo korakov, “ki prihajajo, ki bodo pohitrili obravnavo vlog”, še več.
Prav s tem namenom je bila lani na ministrstvu za javno upravo ustanovljena medresorska delovna skupina, ki pripravlja ukrepe, da se bodo postopki urejanja dela tujcev (še bolj) poenostavili in pospešili.
Preberite še: Dve tretjini vprašanih delodajalcev napovedali zvišanje plač
Financiranje tečajev slovenščine za tujce
Novela prinaša tudi lažjo menjavo delodajalca ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih za tuje delavce. Ukinja obveznost izdaje pisne odobritve upravne enote v primeru, da soglasje izda zavod za zaposlovanje. To je še en ukrep, ki bo razbremenil upravne enote.
Drugi del sprememb, ki jih predvideva zakon, je odprava diskriminatorne obravnave različnih kategorij tujcev, ki zaprosijo za dovoljenje za prebivanje. Predlog namreč odpravlja pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, ki ga je v zakon zapisalo notranje ministrstvo pod vodstvom Aleša Hojsa v času vlade Janeza Janše. Hojsov zakon je tudi zožal krog tujcev, ki so bili upravičeni do brezplačnih tečajev slovenščine. Novela ponovno uvaja brezplačno financiranje tečajev za vse kategorije tujcev, ki so bili do tega upravičeni prej.
Tista različica zakona je predvidela dveletno prehodno obdobje, ki bi se izteklo konec letošnjega aprila. Da spremembe ne bi začele veljati v praksi, je MNZ predlagalo, da parlament zakon obravnava po nujnem postopku. Do vladne potrditve zakona se ta sicer še lahko spremeni.
Na notranjem ministrstvu pripravljajo tudi celovito prenovo zakona o tujcih, ki bo (pozneje) obravnavana po rednem postopku. Ta bo med drugim uvedla dovoljenja za začasno prebivanje tako imenovanih digitalnih nomadov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!