Kaj so sklenili na sestanku sveta za nacionalno varnost

Borut Živulović/BOBO

Po dramatičnih dogodkih v Rusiji, ko je po mesecih stopnjevanja napetosti vodja ruske najemniške vojske Wagner Jevgenij Prigožin s svojimi enotami v noči na soboto začel napredovati proti Moskvi, je slovenska vlada v soboto sporočila, da prek operativne skupine sekretariata sveta za nacionalno varnost aktivno spremlja dogajanje v Rusiji in da je v stiku z zavezniškimi in partnerskimi državami. Danes pa se je zaradi razmer v Rusiji sestal še svet za nacionalno varnost v ožji sestavi.

Zaradi zadnjih dogodkov v Rusiji se je danes sestal svet za nacionalno varnost v ožji sestavi, torej predsednik vlade Robert Golob, ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, minister za obrambo Marjan Šarec, notranji minister Boštjan Poklukar, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in direktor Sove Joško Kadivnik, je povedal Andrej Benedejčič, državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost.

“Ugotovljeno je bilo, da ni neposrednih nacionalno varnostnih implikacij za našo državo. Zaradi nastalega položaja niso bili ogroženi slovenski državljani, naše veleposlaništvo v Moskvi pa še naprej normalno deluje,” je po sestanku sveta pojasnil Benedejčič.

Povedal je, da po mnenju članov sveta včerajšnje dogajanje v Rusiji priča o tem, kakšno nevarnost vojna predstavlja za celotno mednarodno skupnost. “Glavni razlog, da smo bili včeraj vsi pozorni na to, kaj se dogaja v Rusiji, je, da gre za jedrsko velesilo,” je opozoril. Svet za nacionalno varnost je znova pozval rusko stran, naj upošteva nedavno sprejeto resolucijo generalne skupščine Združenih narodov. “To pa pomeni takojšen, popoln in brezpogojen umik ruskih sil ter celovit, pravičen in trajni mir v Ukrajini,” je zaključil.

Po uporu skupine Wagner so se sicer razmere v Rusiji umirile v manj kot 24 urah. Po pisanju Inštituta za preučevanje vojne (ISW) je vodja skupine Wagner Jevgenij Prigožin verjetno tvegal in računal na prebege iz ruske vojske v njegove enote, vendar je precenil lastne možnosti.

Analitiki menijo, da je bil neuspeli upor poskus ohranitve neodvisnosti svojih najemniških sil. Rusko vojaško poveljstvo je namreč 1. julij postavilo za rok, da skupino Wagner vključijo v svojo poveljniško strukturo. Po mnenju analitikov premirje, pri katerem je posredoval beloruski voditelj Aleksander Lukašenko, Prigožinu dejansko odvzema tudi nadzor nad skupino Wagner v njeni sedanji obliki, v zameno za opustitev kazenskih obtožb proti njemu.