Menu Item
Plačna reforma javnega sektorja tudi zaposlenim v zdravstvu postopno prinaša višje plače. Na ZZZS ocenjujejo, da bodo zato njihovi odhodki prihodnje leto večji za 141 milijonov evrov. Tega v celoti sami ne bodo mogli pokriti, so pojasnili za STA. Zato bodo potrebovali dodatna proračunska sredstva – ocenjujejo, da vsaj 46 milijonov evrov.
Na ministrstvu za zdravje finančne učinke plačne reforme v zdravstvu ocenjujejo na 132 milijonov evrov. Na vprašanje, kako bodo javni zdravstveni zavodi prišli do dodatnega denarja, so odgovorili, da prek novih cen zdravstvenih storitev, ki jih javnim zdravstvenim zavodom plačuje zdravstvena blagajna. Element v ceni so tudi plače zdravstvenih delavcev. Zvišanje cen zdravstvenih storitev bo imelo učinek tudi na financiranje koncesionarjev, čeprav ti niso del javnega sektorja, so pojasnili na ministrstvu.
Da se bodo zaradi povišanja plač v javnem sektorju povišale tudi vse cene zdravstvenih storitev v letu 2025, so napovedali tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Cene bodo po njihovih navedbah predvidoma opredeljene v uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2025.
“Ocenjujemo, da se bo problematika učinkov plačne reforme na ZZZS prenesla predvsem v leto 2026. Ob tem ponovno izpostavljamo, da bi bilo treba zaradi zagotavljanja dolgoročne finančne vzdržnosti na zakonski ravni opredeliti trajno proračunsko varovalko tudi za ZZZS po zgledu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,” so še poudarili na zavodu.
V kliničnih centrih ne vedo, kako bodo dobili dodaten denar
V obeh univerzitetnih kliničnih centrih (UKC) sicer v sredo informacij o tem, kako bodo dobili dodaten denar, še niso imeli. Dodatna sredstva bodo potrebovali, ker se bodo prav vsem zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu plače dvignile v manjšem ali večjem obsegu, ob tem pa se uvajajo tudi nekatera nova delovna mesta.
Gre denimo za delovna mesta starejših zdravnikov in zobozdravnikov z licenco ter starejših zdravnikov specialistov. Delovna mesta starejših zdravnikov specialistov bodo lahko zasedli tisti zdravniki, ki trenutno zasedajo delovna mesta višjih zdravnikov specialistov. Izpolnjevati bodo morali več pogojev. Med drugim bodo morali imeti najmanj 20 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, izpolnjevati bodo morali tudi pogoje za glavnega mentorja. Izhodiščna osnovna plača starejšega zdravnika specialista bo, odvisno od zahtevnosti delovnih pogojev, znašala med 4.339 in 5.337 evri bruto.
V UKC Ljubljana je trenutno zaposlenih 1.137 zdravnikov brez specializantov in pripravnikov, so pojasnili za STA. Glede na razpoložljive podatke pogoje za umestitev na nova delovna mesta starejših zdravnikov in starejših zdravnikov specialistov izpolnjuje skoraj 500 zdravnikov (od tega je 99 odstotkov specialistov), pri katerih bo 1. januarja poteklo najmanj 20 let od opravljenega strokovnega izpita.
Iz UKC Maribor pa so za STA sporočili, da še nimajo podatkov o številu zdravnikov, ki bodo zasedli novo delovno mesto starejšega zdravnika in starejšega zdravnika specialista. “Dodatno pojasnjujemo, da bo v pristojnosti predstojnikov oddelkov, da bodo podali predloge za prerazporeditve, če zdravniki izpolnjujejo pogoje za zasedbo omenjenih delovnih mest,” so poudarili.
Vlada in večina sindikatov javnega sektorja so prejšnji petek podpisali kolektivne pogodbe in dogovore za uveljavitev plačne reforme. Gre za največjo prenovo plačnega sistema po letu 2008. Nova plačna lestvica se bo uveljavila z letom 2025, zvišanja pa bi se uveljavila postopoma do leta 2028.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!