Menu Item
Komisija za nadzor javnih financ bo na zahtevo NSi obravnavala krčenje proračunskih sredstev nekaterim neodvisnim državnim institucijam, med drugim računskemu sodišču in državnemu svetu. Menijo, da je delovanje institucij pod aktualno vlado okrnjeno in se po njih "lomasti". Koalicija zatrjuje, da v prihodnjem letu njihovo delovanje ne bo okrnjeno.
Neodvisne institucije v demokratični družbi morajo biti robustne in odporne, ne glede na to, kdo je na vladi in kakšna je barva te vlade, je ob predstavitvi zahteve za sklic seje komisije državnega zbora (DZ) dejal poslanec NSi in predsednik omenjene komisije Jernej Vrtovec.
V manjši opozicijski stranki namreč ocenjujejo, da so neodvisne institucije pod vlado Roberta Goloba okrnjene in se jih ne spoštuje. Po Vrtovčevem mnenju je tudi zmanjšanje proračunskih sredstev računskemu sodišču rezultat kritičnih mnenj v nekaterih primerih, kot je denimo nakup stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, nakup 13.000 prenosnih računalnikov in izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič.
Po njegovih besedah je tudi presenetljivo, da se računskemu sodišču krči obseg proračunskih sredstev v letu, v katerem je predvidena rekordna poraba v višini 17,1 milijarde evrov. “Računsko sodišče je neodvisna institucija, zdaj pa mi povejte, kako si lahko neodvisen, če ti nekdo zapira pipico za lastno delovanje,” se je ob tem vprašal predsednik komisije DZ za nadzor javnih financ.
Računsko sodišče je v ponedeljek v protestnem pismu vladi in DZ, kot tudi na novinarski konferenci med drugim izrazilo nezadovoljstvo s sprejetimi spremembami proračuna za leto 2025. DZ je namreč sprejel koalicijsko dopolnilo, ki je predlagana dogovorjena sredstva za računsko sodišče znižalo za 3,86 milijona evrov na dobrih 9,39 milijona evrov, za državni svet pa s sprva predvidenih 3,87 milijona evrov na 3,38 milijona evrov. Lani sprejet proračun za leto 2025 je sicer za računsko sodišče predvideval 9,11 milijona evrov, s prvotno predlaganimi spremembami, ki jih je vlada letos poslala v DZ, bi se torej proračun računskega sodišča v letu 2025 zvišal za 4,14 milijona evrov na 13,25 milijona evrov, a bo zaradi omenjenega dopolnila zvišanje torej bistveno manjše.
Z omenjenim dopolnilom so sicer poslanci sklenili, da se razlika preusmeri za reševanje prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana.
Vrtovec je ob tem danes vladni koaliciji očital še delanje obvoda s tem, ko je sprva ob obravnavi proračunskih dokumentov na matičnih delovnih telesih prikimala zadostnim sredstvom, nato pa s sprejetjem dopolnila “tik pred zdajci udarila po žepu tiste, ki imajo neodvisna mnenja”. Ministrstvo za finance je sicer že v ponedeljkovem odzivu napovedalo, da bodo med letom iskali ustrezne rešitve, če se bo izkazalo, da računskemu sodišču primanjkuje sredstev. Prav tako so zatrdili, da ministrstvo spremlja razmere, je v stikih s proračunskimi uporabniki in po potrebi prilagaja izvajanje proračuna.
Tudi v največji vladni stranki Gibanje Svoboda so danes izrazili razumevanje stališča računskega sodišča, a izpostavili, da slednjemu s sprejetim dopolnilom niso okrnili možnosti za nemoteno delovanje, pač pa v njihovo odločitev o izboljšanju prostorskih možnosti. “Ocena v poslanski skupini Svoboda in v ostalih dveh koalicijskih poslanskih skupinah je bila, da ima prvo mesto v Sloveniji v tem trenutku ureditev investicij na področju zdravstva,” je danes dejala poslanka Svobode Andreja Kert.
Koalicijska SD pa je v današnjem pisnem odzivu napovedala, da bodo med koalicijskimi partnerji odprli pogovor o nujnosti omogočanja nemotenega in avtonomnega dela javnih institucij in popravi kakšne od odločitev. Obenem so ocenili, da je treba opozorilom računskega sodišča nameniti ustrezno pozornost in pripraviti ukrepe, ki bodo preprečili škodljive posledice, ki bi jih lahko prinesla okrnjena sredstva. “Namreč takšne nepremišljene poteze lahko resno ogrozijo neodvisno in učinkovito opravljanje nadzora nad porabo javnih sredstev, kar je ključno za transparentnost in zakonitost v upravljanju države,” so zapisali.
Predsednik SD Matjaž Han pa je pred današnjim sestankom koalicije zatrdil še, da niso obrnili plošče, ker tak proračun ni bil sprejet na vladi. “V zadnjem koraku, ko nismo vedeli, je bil sprejet v državnem zboru in so računskemu sodišču odvzeli denar in jaz se s tem ne strinjam,” je komentiral dopolnilo, ki so ga sicer vložile koalicijske poslanske skupine. Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je medtem ocenil, da je “nekoliko nenavadno”, da je računsko sodišče zagrabilo to dopolnilo za tarnanje. Spomnil je tudi na razloga za prerazporeditev sredstev. Tako meni, da je tudi istočasno govorjenje o samostojnosti in “podtikanje vprašanja višjih plač” nedostojno.
Prav tako v koaliciji zavračajo argument državnega sveta, ki je v ponedeljek izglasoval veto na zakon o izvrševanju proračuna, da bo omenjeno dopolnilo prineslo okrnjeno delovanje državnega sveta. Poslanka Kert je danes ocenila, da je veto instrument državnega sveta, a je prepričana, da tudi v drugem poskusu ne bo težav pri sprejemanju zakona. T. Vatovec pa v vetu vidi “povračilni ukrep za dopolnilo na proračun”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!