Menu Item
Na ljubljanski urgenci bolniki opisujejo, da ure in ure čakajo na obravnavo, na prosto posteljo na oddelku pa celo več kot en dan. Na urgenco se poleg poškodovancev in nujnih bolnikov vse pogosteje zatekajo tisti, ki nimajo izbranega zdravnika ali ne morejo do njega, ter bolniki z respiratornimi boleznimi, ki so v porastu. Da take gneče na internistični prvi pomoči (IPP) ne pomnijo, nam je v sredo dopoldne dejal vodja IPP Hugon Možina, medtem ko je v njegovi čakalnici čakalo še 20 bolnikov, ki so tja prišli ponoči.
Razpad primarnega zdravstva oziroma vse večje število ljudi, ki ali nimajo svojega zdravnika ali pa ne morejo do njega, je glavni razlog, da večina urgentnih centrov letos obravnava bistveno več bolnikov kot lani. Med prazniki se situacija še poslabša, zato ljudje na obravnavo čakajo tudi več ur. “Obremenitve so se izjemno povečale. Od 23. do 25. decembra smo obravnavali 825 bolnikov (samo v ambulanti, brez terenskega dela), kar je 55-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom. Od 20. do 26. decembra smo obravnavali 1.242 bolnikov, kar je 45 odstotkov več kot lani,” razmere opisuje vodja službe nujne medicinske pomoči (SNMP) Zdravstvenega doma Ljubljana Mateja Škufca Sterle.
Nujna medicinska pomoč ljubljanskega zdravstvenega doma ima prostore v kliničnem centru. Poleg njih so prostori internistične prve pomoči (IPP), ki spada pod klinični center (UKC) Ljubljana.
“Zaradi gneče, kot je na IPP ne pomnimo, vam žal ne moremo podrobno odgovoriti na vsa vprašanja,” nam je v sredo dopoldne dejal vodja IPP Hugon Možina, medtem ko je v njegovi čakalnici na obravnavo čakalo še 20 bolnikov, ki so tja prišli ponoči. Vsak dan jih k njim pride kar okrog sto – največ zaradi zapletov gripe, RSV in covida-19 v kombinaciji s kroničnimi obolenji, večina ponoči. “Čeprav mnogi izmed njih dejansko potrebujejo hospitalizacijo, je težava tudi to, kam jih namestiti, saj ne morejo na navadne oddelke,” učinek domin opisuje Možina in poudarja, da je njihov oddelek zgolj del celotne slike. Pri njih obravnavajo najtežje bolnike, med njimi tiste, ki doživijo srčni infarkt ali možgansko kap, notranje krvavitve, zastrupitve.
Urgence v tem zimskem obdobju sprejemajo številne bolnike z respiratornimi obolenji, predvsem gripo in respiratornim sincicijskim virusom (RSV), tudi covidom – in takih bolnikov bo v naslednjih dveh mesecih samo še več, saj se je sezona gripe šele dobro začela.
Prihajajo pa tudi bolniki, katerih obravnava ni nujna – teh je po analizah zdravstvenega ministrstva kar dve tretjini. Ti bolniki lahko na obravnavo čakajo zelo dolgo. Za vse življenjsko ogrožene in nujne primere poskrbijo pa pravočasno, zagotavljajo v ljubljanskem kliničnem centru.
V SNMP ocenjujejo, da je nenujnih bolnikov celo 75 do 80 odstotkov. “Tako število nenujnih bolnikov na urgenci pomeni veliko varnostno tveganje za nujne bolnike, ki ga skušamo zmanjšati na minimum z ustrezno triažo. Ker pa potem nenujni bolniki čakajo več ur na pregled, prihaja do vedno pogostejših izpadov, izsiljevanja, groženj s streljanjem …” nevzdržne razmere opisuje Škufca Sterle.
Razlog? “Vse več oseb, ki nima svojega osebnega zdravnika. Izbrani zdravniki so zaradi njihovega premajhnega števila izredno obremenjeni, zato bolniki raje pridejo na urgenco tudi za nenujne zadeve,” je prepričana.
Postelje na hodnikih
Bolniki tudi po obravnavi pri zdravniku na ljubljanski urgenci čakajo več ur, da jih sprejmejo na ustrezen bolnišnični oddelek. Čakajo ali v čakalnici ali, če ne morejo sedeti, na premičnih posteljah na hodnikih, kjer – tako zagotavljajo zdravniki – dobivajo tudi ustrezno terapijo. Kot je za POP TV povedala anonimna družina, je njihov svojec na prosto posteljo na oddelku čakal kar 43 ur. Dodaten problem je, da za bolnike z respiratornimi boleznimi vsaka bolniška soba ni primerna, saj morajo biti izolirani od drugih, da se okužbe ne bi še razširile po bolnišnici. To čakanje še podaljša.
“Danes imamo na urgenci v Ljubljani (ponovno) kolaps. Čakalnica je premajhna, prostih stolov ni. Je pa šele prvi delovni dan v tednu,” je razmere v Ljubljani na Twitterju opisal urgentni zdravnik Miha Košir.
Danes pa imamo na urgenci v Lj (ponovno) kolaps. Čakalnica je premajhna, prostih stolov ni. Je oa šele prvi delovni dan v tednu. Če bomo nadaljevali v tem trendu bo še veselo.🤦♂️ #urgenca
— Miha Košir (@MihaKosir) December 27, 2022
Stanje kot ob letalski nesreči
Dodaten pritisk na že prej preobremenjene urgentne ambulante UKC Ljubljana, predvsem IPP, je reorganizacija dela urgenc ZD Ljubljana in UKC Ljubljana. Da bo zaradi spremembe dotok bolnikov na urgenco kliničnega centra povečan, so opozarjali že septembra ter bolnike in svojce prosili za potrpežljivost in razumevanje zaradi daljšega časa obravnave.
Reorganizacija še poteka. Kot pojasnjuje vodja SNMP, so po novem “hudo bolni usmerjeni direktno v ambulanto, kamor sodijo. Pacienti s težjimi stanji, ki potrebujejo razširjeno diagnostiko, so takoj po opravljeni triaži preusmerjeni na IPP in na ta način obravnavani pri ustreznem specialistu. Bolniki se s tem izognejo dvojnemu (ali celo trojnemu) čakanju na pregled in izvide pri različnih zdravnikih ter podvajanju različnih diagnostičnih preiskav.”
A ključni problem ni reorganizacija, poudarja Škufca Sterle, ampak “nenujni bolniki, ki hromijo celo urgenco”.
17. novembra so zaradi razmer na urgenci v ljubljanskem kliničnem centru celo aktivirali tako imenovani “zeleni alarm”. Tak alarm se aktivira za 24 ur, nato pa je treba delo prilagoditi spremenjenim razmeram. “Najpogosteje se po tem orodju poseže v primeru večjih nesreč – prometnih, letalskih, nesreč v kemičnih tovarnah – ali za primere nenadnega prihoda povečanega števila bolnikov, na primer pri skupinski zastrupitvi z monoksidom. V našem primeru je šlo za povečano število bolnikov zaradi spremembe v delovanju primarnega zdravstvenega sistema,” pojasnjujejo v UKC.
Situacija je v teh dneh še slabša kot 17. novembra, a tokrat alarma niso aktivirali, pravijo v kliničnem centru. “Smo se pa že takrat dogovorili za ukrepe, ki se po potrebi vključijo ali izključijo. Tokrat gre predvsem za težave zaradi respiratornih obolenj (prednjačijo gripa, RSV okužbe, covid-19, pa tudi metapnevmo virus in drugi), ki so dodatno poslabšale stanje kroničnih bolnikov, večinoma pljučnih ali srčnih. Odprte so bile manjše dodatne kapacitete na infekcijski kliniki, ki so se takoj zapolnile, podobno je bilo tudi na Golniku,” opisujejo v največji bolnišnici.
Maribor: Ker nimajo svojega zdravnika, pridejo k nam
Na mariborski urgenci so lani v celem letu obravnavali okrog 91 tisoč bolnikov, letos pa samo do sredine decembra več kot 104 tisoč. “Situacija je resna, povečan priliv imamo že celo leto,” pravi namestnik predstojnika urgentnega centra UKC Maribor Andrej Hohnec. Z nami govori, medtem ko se v rešilcu vozi na teren k naslednjemu bolniku. Tudi on glavni razlog za razmere vidi v pomanjkanju družinskih zdravnikov. “Večina ne potrebuje nujne medicinske pomoči (NMP), saj niso življenjsko ogroženi ali imajo neko nujno stanje, ampak enostavno ne morejo do svojega zdravnika. Zato se obrnejo na urgenco,” pojasnjuje Hohnec in dodaja, da morda vsi ti bolniki ne razumejo, da prek urgence ne vstopajo v sistem poliklinike ali družinskih ambulant, ampak v sistem NMP. “Naša naloga je med vsemi temi poiskati tiste, ki so res življenjsko ogroženi. Za ostale zdravstvene težave – ki pa so lahko tudi hude in imajo resne posledice – pa urgenca ni pravi naslov.”
K njim tako pridejo bolniki, ki se jim poslabšajo kronične bolezni, drugi pridejo po recept ali napotnico, opisuje Hohnec. “Ker nimajo svojega zdravnika, nimajo druge izbire. Mi seveda pregledamo vse, ne glede na to, kako pridejo – z napotnico ali brez, sami ali z reševalnim vozilom.”
Vsi bolnik pridejo najprej na triažo, kjer jih diplomirana medicinska sestra razvrsti po dveh kriterijih. Prvi je stopnja nujnosti po barvah, kot je vidno v spodnjem semaforju, glede na dopusten čas čakanja na obravnavo pri zdravniku, drugi kriterij pa je, v katero enoto urgentnega centra sodi bolnik. Na mariborski urgenci imajo tri enote: enoto za hitre preglede, enoto za poškodbe in enoto za bolezni. Najdlje se čaka v enoti za hitre preglede, kjer delajo večinoma družinski zdravniki. Kot pravi Hohnec, so tja napoteni bolniki z nenujnimi stanji – od vnetja ušes in prehladov do kroničnih bolnikov, ki jim je zmanjkalo zdravil, pa potrebujejo recept. Samo v to enoto pride dnevno tudi več kot sto ljudi, dela pa tam dopoldne eden, popoldne in zvečer dva, ponoči pa spet zgolj en zdravnik. Priznava, da na tej enoti ‘modri’ in ‘zeleni’ bolniki (glej spodnjo razvrstitev) včasih čakajo tudi dlje, kot je zapisano, to je štiri oziroma dve uri. Ne velja pa to tudi za nujne bolnike, zagotavlja Hohnec.
Do sredine decembra je bilo v to enoto razporejenih 37 tisoč pacientov. Med njimi jih vsaj 60 odstotkov ali celo dve tretjini ne potrebuje nujne obravnave. “Zelo malo je takih, ki bi povsem upravičeno šli mimo svojega zdravnika v urgentni center,” pravi Hohnec in dodaja, da bi ti bolniki pri svojem zdravniku – če bi ga imeli – dobili celo boljšo obravnavo, saj je družinski zdravnik tisti, ki pozna človeka in njegovo (predhodno) zdravstveno stanje, medtem ko pride na urgenco praktično kot ‘nepopisan list’ in začnejo diagnostiko od začetka. Zato raje opravijo kakšno preiskavo več kot manj, kar znova podaljšuje čakanje.
Obravnava se tudi v Mariboru podaljšuje zaradi sezone respiratornih okužb – ne le v bolnišnici, tudi na urgenci morajo biti z gripo, RSV ali covidom okuženi bolniki izolirani od ostalih. Po obravnavi pri zdravniku na urgenci lahko ti okuženi bolniki več ur čakajo na prosto posteljo v bolnišnici, medtem ko po oddelkih prerazporejajo druge bolnike in urejajo pogoje za izolacijo. “Pri nas so pod nadzorom, dobivajo terapijo, ležijo na premičnih posteljah. Stanje je eskaliralo v zadnjih dveh tednih,” pojasnjuje Hohnec. In stanje bo le še slabše, saj epidemiologi vrh vala gripe napovedujejo za januar.
Razmere v Mariboru in na vseh večjih urgencah, še dodaja Hohnec, bi olajšali manjši, “satelitski” urgentni centri in delujoče dežurne ambulante v manjših krajih, kjer pa poleg kadra – to je zdravnikov, ki bi bili dostopni 24 ur na dan, ne pa da so hkrati odgovorni tudi za nujne primere na terenu – potrebujejo tudi primerne prostorske in organizacijske pogoje ter možnost diagnostike, na primer rentgen, ultrazvok, laboratorij. Ker zdaj teh možnosti ni, se ljudje iz cele regije vozijo na večje urgence, te pa pokajo po šivih.
Na urgenci v Mariboru vse to zmorejo, pravi namestnik predstojnika, ker imajo kadra “ne bom rekel dovolj, ampak dovolj, da nam uspe to vzdrževati”. Poleg tega je večina njihovih urgentnih zdravnikov mladih, vidijo tudi možnosti za razvoj, zato, pravi, “za zdaj to funkcionira”. Dodaja, da mora država poskrbeti za vzdržen sistem, saj trenutni to ni.
Minister napovedal spremembe
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan za naše klice na to temo ni bil dosegljiv. Je pa pred kratkim ocenil, da so spremembe na področju urgenc nujne. “Prvič bomo postavili slehernega prebivalca Slovenije v središče in bo imel enak dostop do nujne medicinske pomoči in do obravnave v dežurnih službah, v mreži, tako da ne bo nihče izpadel,” je obljubil prebivalcem in napovedal, da bo več znanega do konca januarja.
Takrat je minister spomnil, da so bili urgentni centri ob projektiranju oblikovani za občutno manjše število obravnav, kot jih morajo opraviti danes. V ljubljanskem urgentnem centru (UKC Ljubljana in ZD Ljubljana) je bilo predvidenih 135 tisoč obravnav na leto. Leta 2019 je ta številka znašala 212 tisoč, letos pa več kot 220 tisoč. Podobno je v drugih krajih. Murskosoboška urgenca je bila predvidena za 37 tisoč obravnav, ima jih 50 tisoč na leto.
Na ministrstvu načrtujejo zgoraj omenjene satelitske urgentne centre v manjših mestih “z zdravniki in ustrezno opremo, ki bi poskrbeli za bolnike”. Tako bi bil priliv na urgence – kakršnega opisujejo naši sogovorniki – manjši, “da bodo lahko res zadolženi za nujna stanja in reševanje življenj,” je obljubil minister in poudaril, da želijo zadevo urediti celovito, med drugim z drugačno obravnavo geriatričnih in kroničnih pacientov. “Celovita prenova nujne medicinske pomoči bo veljala šele od 1. 1. 2024 in bo vedno v konsenzu z vsako občino posebej,” je napovedal Bešič Loredan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje