Menu Item
Zavod za gradbeništvo Slovenije je ob svoji 75-letnici delovanja pripravil dogodek, na katerem je bil predvsem poudarek na posledicah podnebnih sprememb pri načrtovanju gradbene infrastrukture. Udeleženi strokovnjaki so predstavili številčne inovacije in prakse, ki se prilagajajo podnebnim spremembam.
Kot je v uvodnem nagovoru povedal direktor zavoda Aleš Žnidarič, je tema dogodka z naslovom Odpornost gradbenih objektov v luči okoljskih sprememb glede na lanske avgustovske poplave zelo aktualna. “Odpornost infrastrukture oziroma grajenega okolja je nekaj, kar bi si želeli oz. bi morala biti boljša, da se lahko takrat, ko do nečesa pride, na to lažje odzovemo in so posledice manjše,” je poudaril. Dodal je, da različne vidike tematike odpornosti preučujejo tudi strokovnjaki na zavodu.
Da v boju s podnebnimi spremembami še vedno nismo naredili dovolj, pa je v svoji predstavitvi poudarila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Opozorila je, da se Evropa segreva precej hitreje od globalnega povprečja, greje se tudi Slovenija, ekstremni vremenski pojavi, ki so povezani z visokimi temperaturami, pa že močno vplivajo na življenja ljudi.
Poleg kmetijstva, gospodarstva in zdravstva se bo morala podnebnim spremembam prilagoditi tudi gradbena infrastruktura, je izpostavila.
Gradbeniki po njenem mnenju pri načrtovanju premalo upoštevajo te scenarije. Kot je dejala, mora vse, kar se danes gradi – naj gre za jezove, obalno infrastrukturo ali mestne objekte – zdržati vsaj 50 let. “Pomembno je razumeti, da bo takrat, ko bo denimo most še moral služiti svojemu namenu, temperatura že za štiri stopinje višja. Ko bodo zgrajeni novi pomoli, bo morje že višje. Če tega ne upoštevamo danes, bodo vse te investicije slabe,” je opozorila.
Pri načrtovanju prihodnje gradnje in prilagajanju podnebnim spremembam je treba upoštevati več vidikov. Po eni strani je nujno ukrepati na obstoječih stavbah in jih narediti bolj odporne, po drugi pa je treba nove stavbe že v osnovi zasnovati tako, da bodo prilagojene podnebnim spremembam, je poudarila. “Nekatere stavbe bi morale biti zasnovane tudi tako, da bi lahko v izrednih razmerah služile kot zatočišča ali evakuacijski centri,” je dodala. Po njenih besedah pa je treba izboljšati tudi okolico stavb in predvsem spodbujati zeleno infrastrukturo.
Težave izhajajo tudi iz gradbenega sektorja in povezanih industrij
Da je del strategij in zakonodaje EU, ki želi do leta 2050 postati ogljično nevtralna celina in znižati emisije ogljikovega dioksida, tudi preoblikovanje gradbenega sektorja in povezanih industrij, pa je v svoji predstavitvi dejal vodja laboratorija za kamen, agregat in reciklirane materiale na zavodu za gradbeništvo Primož Oprčkal. “Evropski gradbeni sektor in povezane industrije naj bi na leto porabile približno 40 odstotkov vse energije, pri tem pa ustvarile približno 36 odstotkov vseh toplogrednih plinov, ki nastanejo v EU,” je podčrtal.
Med pomembni viri ogljikovega dioksida je izpostavil tudi proizvodnjo apna in cementa. “Te emisije so za določene gradbene materiale, kot sta beton in apno, neobhodne, ker nimamo boljše alternative. Rešitve bomo zato morali iskati drugje. Cementna industrija se na to že pripravlja z zelo ambicioznimi načrti, kako bodo dosegli razogljičenje do leta 2050. Velik del tega načrta pa predvideva prav zajem in uporabo ogljikovega dioksida, te tehnologije so že na trgu,” je razložil.
O tem, kako bodo podnebne spremembe vplivale na procese korozije kovin, je govorila vodja laboratorija za kovine, korozijo in protikorozijsko zaščito na zavodu Tadeja Kosec. Po njenih besedah lahko govorimo o posrednih vplivih globalnega segrevanja. “Sprememba vlažnosti, pogostejši ekstremni vremenski dogodki in dvig morske gladine lahko ustvarjajo bolj ugodne pogoje za korozijo,” je povedala ter ob tem izpostavila tudi pomembnost ustreznih prilagoditev in obnovo za zaščito objektov.
Podnebne spremembe grozijo tudi kulturni dediščini
Soočanje z izzivi ohranjanja kulturne dediščine zaradi podnebnih sprememb pa je predstavila Sabina Dolenec iz zavodovega laboratorija za cemente, malte in keramiko. Kot je dejala, omenjene spremembe vplivajo na vrsto in obseg propadanja dediščine, obenem pa lahko povzročijo resne poškodbe ali uničenje.
Pri tem je navedla primer kulturnega spomenika partizanske bolnice Franja, ki jo je leta 2007 močno poškodovala vremenska ujma, lani julija pa se je zgodba ponovila. Kulturno dediščino po njenih besedah ogrožajo tudi plazovi. “Plečnikov paviljon v Begunjah na Gorenjskem po lanskih intenzivnih poplavah ogroža plaz, še vedno pa ne vemo, ali spomenik prestaviti ali ne,” je orisala razmere.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje