Menu Item
Predstavniki ministrstva za solidarno prihodnost, občine Izola in Doma upokojencev Izola so podpisali pismo o nameri za izgradnjo novega doma starejših v Izoli. Minister Simon Maljevac je ob tem napovedal selitev v novo stavbo leta 2027. Kapaciteta bo sicer nekoliko manjša kot v dotrajanem obstoječem domu. Socialni zavodi so sicer ravno danes sporočili, da je lani negativno poslovalo več kot 40 odstotkov domov za starejše, leto prej pa četrtina. Po njihovem je več kot 600 postelj praznih, ker ni kadra, ki bi skrbel za nove stanovalce. Ministrstvo za solidarno prihodnost pozivajo k ukrepom.
Letos bodo opravili preveritev lokacije, nato pa izvedli natečaj za projekt, je na današnjem slovesnem dogodku v Izoli pojasnil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Vrednost projekta okvirno ocenjujejo na 20 milijonov evrov, vendar poudarjajo, da bo cena znana šele po razpisu.
Novi dom bo stal na zdaj nepozidanem občinskem zemljišču ob drevoredu, med nakupovalnim centrom in inštitutom Innorenew. Lokacijo je med tremi, ki jih je ponudila občina, izbralo ministrstvo. Izolski župan Milan Bogatič in direktorica doma upokojencev Romina Zajc sta zadovoljna z izbiro. Poudarila sta, da je dovolj blizu središča mesta, predvsem pa na ravnini, tako da je starejšim dostopna.
V obstoječi neprimerni in zelo dotrajani stavbi bi lahko zdržali kvečjemu še nekaj let, je danes dejala direktorica Zajc. Zdaj ima Dom upokojencev Izola 196 stanovalcev, sprejme pa jih lahko 205. Koliko jih bodo lahko sprejeli v novo zgradbo, po njenih besedah še ni dokončno določeno. Župan pa je dejal, da glede na nove standarde očitno ne bodo mogli preseliti vseh. Pred selitvijo bodo postopno zmanjševali nove sprejeme, je pojasnila Zajc.
Dom, ki je v najslabšem stanju v državi
O usodi stavbe, v kateri je dom starejših zdaj, se na ministrstvu še odločajo. Kot je dejal minister Maljevac, je ena od možnosti preureditev v javna neprofitna ali oskrbovana stanovanja. Župan Bogatič se je strinjal, da bi bilo to koristno za lokalno skupnost.
Pogovori med občino in ministrstvom so trajali skoraj eno leto. Maljevac je dejal, da je po lanskem obisku izolskega doma starejših zelo hitro ugotovil, da je to dom, ki je v najslabšem stanju v državi, zato je potrebno takojšnje ukrepanje.
Minister je izrazil prepričanje, da lahko zagotovi izvedbo projekta v napovedanih rokih. Ob pripombi, da so v Postojni že pred leti podpisali pismo o nameri, a se ni zgodilo nič, pa je zatrdil, da so v Izoli razmere drugačne, ker za projektom stoji konkretna ekipa. V Postojni je težava nastala, ker občina ni sprejela podrobnega prostorskega načrta. V Izoli je treba takšen načrt le malo spremeniti, kar občina namerava storiti čim prej, je zatrdil župan Bogatič.
V rdečih številkah več kot 40 odstotkov domov za starejše
Zaradi pomanjkanja delavcev ima danes prazne postelje že vsak četrti dom. Zmanjšanje namestitvenih zmogljivosti je skrajen ukrep, vendar se mu ni mogoče izogniti, če naj v domu zaščitijo obstoječe zaposlene in stanovalcem zagotovijo varno in kakovostno oskrbo in zdravstveno nego, je na današnji novinarski konferenci dejala predsednica skupščine skupnosti Valerija Lekić Poljšak.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije je pristojnim predlagala sprejetje različnih ukrepov, ki so bili delno vključeni v predlog zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Ta je bil pripravljen oktobra lani, a ga vlada kljub nujnosti za hitro ukrepanje še ni potrdila, so kritični.
Ob tem ugotavljajo, da kadrovske krize ne bo mogoče rešiti niti z ukrepi iz predloga, saj manjkata dva ključna ukrepa, ki sta dvig plač in vzporedno povečanje kadrovskega normativa za izvajanje zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije. Izvajalci po oceni stroke za kakovostno izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije potrebujejo dodatnih 3.600 zaposlenih.
Ob pogajanjih o prenovi plačnega sistema pa menijo, da bi moral ta odražati specifičnost, zahtevnost in odgovornost dela v varstvu starejših in posebnih skupin odraslih. Zaposleni v tej dejavnosti bi morali imeti zato v izhodišču vsaj 20 odstotkov višjo plačno osnovo v primerjavi z delovnimi mesti v drugih dejavnostih, ki so primerljiva.
Izvajalci so se zaradi dviga stroškov poslovanja in vladnega omejevanja pri dvigih cen socialnovarstvenih storitev znašli še v težjem finančnem položaju. Po nepopolnih podatkih skupnosti je lansko leto z izgubo poslovalo več kot 40 odstotkov izvajalcev, medtem ko je bilo leto prej takšnih približno ena četrtina.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije zato od vlade zahteva, da zagotovi ustrezne pogoje za vzdržno poslovanje izvajalcev v javni mreži institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih.
Situacija je pereča doma in v Evropi
Poleg tega so se dotaknili zakona o dolgotrajni oskrbi in poudarili, da člani skupnosti zaradi izključenosti in neupoštevanja predlogov pri sprejemanju ureditve ne prevzemajo odgovornosti za neustrezno izvajanje storitev ali nezmožnost pri zagotavljanju pravic upravičencem.
Na ministrstvu se zavedajo, da je skupnost danes predstavila izzive, s katerimi se socialnovarstveni zavodi soočajo pri svojem delu. “Področje socialnega varstva je bilo 30 let zapostavljeno, situacija je pereča doma in v Evropi. Z aktualno vlado ureditev dolgotrajne oskrbe prvič dobiva sistemske temelje, z vzpostavitvijo solidarnostnega ministrstva pa svojega predstavnika na političnem parketu in v medresorskih razpravah,” so poudarili.
Ne nazadnje so v skupnosti na današnji novinarski konferenci pozvali ministrstvo, da znova preuči svoje mnenje o 30. členu zakona o zavodih, ki se nanaša na naloge sveta zavoda. Hkrati naj preuči njegovo usklajenost s statuti posameznih zavodov. Sveti v socialnovarstvenih javnih zavodih imajo namreč upravljalsko, ne pa tudi nadzorne funkcije, je poudaril predsednik Združenja direktorjev domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov Andrej Štesl. Združenje deluje v okviru skupnosti.
Več o pravicah iz novega zakona, ki se bodo postopoma uveljavljale v prihodnjih dveh letih, in o ključnih odprtih vprašanjih lahko preberete v našem dosjeju, ki je dostopen tukaj: N1 dosje o dolgotrajni oskrbi
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje