Menu ItemV zadnjih letih je Slovenija zaradi poplav v povprečju utrpela za 120 milijonov evrov neposrednih škod na leto. Denarja za protipoplavne ukrepe, ki jih financira načrt za okrevanje in odpornost, bo za več kot polovico manj, kot je bilo najprej predvideno. Protipoplavni projekti so zahtevni, po evropskih kriterijih morajo biti sonaravni, roki za njihovo dokončanje pa so zelo kratki.
Zaradi podnebnih sprememb so poplave vse pogostejše in vse bolj uničujoče. V zadnjih letih je Slovenija zaradi poplav v povprečju utrpela za 120 milijonov evrov neposrednih škod na leto, je povedal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. V zadnjih 12 letih, to je med letoma 2010 in 2022, pa je bilo škode zaradi poplav za 1,45 milijarde evrov.
Omejevanju te škode so namenjeni protipoplavni ukrepi. Poleg proračuna in evropskih kohezijskih sredstev je velik vir financiranja teh ukrepov tudi Načrt za okrevanje in odpornost (NOO). V tem okviru je bilo najprej za poplavno varnost predvidenih za 30 milijonov evrov nepovratnih in 280 milijonov evrov povratnih sredstev. Ker je imela Slovenija višji BDP od prvotno predvidenega, pa ji je pripadlo manj evropskih milijonov. Za poplavno varnost bo tako namesto 30 zdaj 20 milijonov nepovratnih, in namesto 280 milijonov 120 milijonov evrov povratnih sredstev (kreditov). Skupaj torej 140 milijonov evrov.
Brežan odredil revizijo
Razdeljevanja denarja iz NOO se je začelo v času vlade Janeza Janše ter takratnega ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka. Pojavili pa so se sumi, da denar iz načrta ne bo šel v kraje, kjer bi ga najbolj potrebovali. Kot so v analizi letos marca ugotovili pri časopisu Dnevnik, je bilo namreč med skupno 34 izbranimi občinami 15 takih, kjer sploh ni območij pomembnega vpliva poplav, objavo javnega povabila občinam pa so na direkciji za vode preskočili.
Zaradi očitkov o nepravilnosti in netransparentnosti postopka poplavne ogroženosti v okviru NOO je minister Brežan konec marca naročil revizijo. Danes so predstavili ugotovitve, a hujših kršitev niso ugotovili, je bilo razumeti ministra. Revizija je pokazala določene nepravilnosti, ki jih bodo po ministrovih besedah odpravili. “Ni pa prišlo zaradi teh nepravilnosti do ogrožanja izvedbe ukrepov protipoplavne varnosti,” je zagotovil Brežan.
Je pa revizija priporočila, da javni uslužbenci zagotovijo ustrezno evidentiranje dokumentov in da direkcija za vodo ponovno pregleda tiste projekte na srednji Savi in Dravi, ki niso bili vključeni v nabor projektov NOO. Ugotovitve vnovičnega pregleda in ovrednotenja nabora omenjenih projektov mora direkcija izvesti do 1. avgusta letos. Po navedbah državnega sekretarja na ministrstvu Mateja Skočirja pričakujejo, da bodo končni rezultati znani v slabem mesecu dni.
Izbrani projekti, za katere so bili sklenjeni sporazumi z občinami, pa izpolnjujejo kriterije, je ugotovila revizija.
Zahtevni projekti
Še en razlog za zmanjšanje financiranja projektov so zelo ambiciozni roki, ki jih za izvedbo določa NOO. Rok za končanje teh projektov (za povratni del) je že 30. junij 2026. Gradbena dovoljenja pa bi morala biti glede na prvotne sporazume z občinami pridobljena do 30. junija letos, a ni to uspelo nobeni od občin. Zato so roke podaljšali do konca novembra. Končno besedo pri izboru projektov bo imela Evropska komisija, odločitev bo znana konec letošnjega leta ali v začetku leta 2024.
“Rok za izvedbo teh projektov je 30. 6. 2026. Časovnica je zelo napeta. Že eden od lastnikov, ki ni pripravljen prodati zemljišča ali dovoliti služnosti, lahko podre ali zamakne celoten projekt,” je pojasnila direktorica Direkcije za vode Neža Kodre. “Težimo k rešitvam, ki so zelene (natural based solutions), zato je bilo treba dokumentacijo prevetriti, poiskati večje razlivne površine, iskati več zemljišč, kar obsega več odkupov, zemljiškoknjižnih zadev … Izkazuje se, da so ti projekti res zahtevni,” je pojasnila razloge za zamude in dodala, da so bili roki zelo ambiciozni ter da so lokalne skupnosti sicer zelo dobro sodelovale z direkcijo.
Med protipoplavnimi ukrepi so predvideni suhi zadrževalniki, vzpostavitev razlivnih površin in preprečitev urbanizacije teh površin, ter ureditev vodotokov na sonaraven način. Prejemnik sredstev NOO je direkcija za vode, ki je z občinami sklenila sporazume o sodelovanju pri teh projektih. namen projektov je ohranjanje prebivalstva in gospodarstva na poplavno ogroženih območjih, zato v tem okviru ni predvideno preseljevanje ljudi.
Od 34 občin, s katerimi so najprej sklenili sporazume, so aneks za podaljšanje roka podpisali s 24 občinami, štiri občine ne izpolnjujejo kriterijev, s tremi pa se še usklajujejo.
Vsi ti ukrepi so nujni in potrebni, so še dodali na ministrstvu, ne bodo pa mogli biti vsi končani v roku. “Za vse ostale projekte bomo iskali alternativne vire financiranja,” je obljubil Brežan in pojasnil, da je za državo precej vseeno ali se zadolžuje prek NOO ali kako drugače. Vir financiranja so lahko tudi kohezijska sredstva in proračun.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje