Menu Item
Hude bolečine v hrbtenici so eden najpogostejših razlogov za dolgotrajne bolniške odsotnosti. Pacienti dolgo čakajo, da so operirani, nato jih čaka še dolgotrajna rehabilitacija. V Ljubljani te dni poteka zdravniški simpozij, na katerem so predstavili nove metode operacij hrbtenice. Te so učinkovitejše in varnejše, po posegu pa se pacienti hitreje postavijo na noge.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so kronične in akutne bolečine v hrbtenici eden najpogostejših razlogov za pogoste in dolgotrajne bolniške odsotnosti v Sloveniji. Bolečine v hrbtenici vsaj enkrat v življenju prizadenejo več kot dve tretjini prebivalstva.
Čakalne dobe za pregled, diagnostiko in morebitne operacijske posege so dolge. Če danes dobite redno napotnico za slikanje celotne hrbtenice z magnetno resonanco (MR), boste na vrsti šele spomladi. Če želite na MR v Ljubljani, pa šele prihodnje leto jeseni, kažejo podatki.
Med čakanjem na zdravniško obravnavo se bolniki pogosto soočajo s hudimi bolečinami, ki jim onemogočajo normalno življenje. V povprečju traja bolniška odsotnost zaradi težav v hrbtenici 25 dni na leto. Če bi bil vsak od teh pacientov bolniško odsoten le en dan manj, bi delodajalci in zdravstvena blagajna prihranili več kot 1,5 milijona evrov na leto, kaže preračun.
Robotska kirurgija in nove metode
Danes in jutri v Ljubljani poteka mednarodni simpozij strokovnjakov za zdravljenje hrbteničnih bolezni Annual Spine Experts Group Meetting 2023. Tuji strokovnjaki travmatologije, nevrokirurgije in ortopedije slovenskim zdravnikom predstavljajo nove tehnike, med njimi so tudi robotske, in učinkovitejše pristope pri zdravljenju tovrstnih bolezni in težav.
“Če bo vsak kirurg s tega simpozija odnesel eno stvar in jo implementiral v svojo klinično prakso, bodo s tem največ pridobili bolniki,” pravi strokovni vodja simpozija, predstojnik ortopedske klinike UKC Ljubljana in vodja oddelka za kirurgijo hrbtenice dr. Miha Vodičar.
Bolniki pogosto dolgo čakajo na operacijo, ob tem trpijo hude bolečine, po posegu pa jih čaka še dolgo okrevanje. Klasične operacije hrbtenice, med katerimi na primer v hrbtenico vstavijo vijake ali medvretenčne kletke, so invazivne. Tako po operaciji traja kar nekaj časa, da se bolnik postavi na noge – toliko daljša pa je tudi bolniška odsotnost.
Hitrejše pa je okrevanje pacientov, ki jih operirajo z novimi metodami, ki so manj invazivne. Taka je nova metoda operacije, imenovana XLIF (ang. eXtreme Lateral Lumbar Interbody Fusion), po kateri so lani začeli operirati na ljubljanski ortopedski kliniki. Primerna je za bolnike s kronično mehanično bolečino v križu. Namesto dolge operacije, ob kateri je bolnik močno krvavel, je nova operacija kratka in brez izgube krvi. “To v praksi pomeni manj invaziven poseg in krajši čas rehabilitacije,” je poudaril ortoped, ki operacijo izvaja, dr. Lovro Suhodolčan (spodaj fotografije te operacije).
V inovacije v medicini so vključena tudi slovenska podjetja. Predstavili so primer pacientke, ki so jo operirali v Ljubljani in ji odstranili agresivni tumor v vretencu. Pri tem prvič uporabili feromagnetno navigacijo, ki jo je razvilo slovensko podjetje Ekliptik. “Gre za orodje, ki med operacijo z uporabo senzorja kirurgu omogoča točno predstavo tridimenzionalne anatomije pacienta,” je pojasnil dr. Vodičar. “S tem je odstranitev tumorja, ki je s prostim očesom neviden, ker je praktično identičen kot normalna kost, preciznejša od predhodnih tehnik in se tumor tudi precej redkeje ponovi,” je dodal.
Kmalu pa bi si lahko kirurgi tudi v slovenskih bolnišnicah pomagali z roboti. Robotska kirurgija je v primerjavi s klasično učinkovitejša, varnejša in natančnejša. Na simpoziju so strokovnjaki iz tujine predstavili tudi robota za uvajanje vijakov v hrbtenico, endoskopsko kirurgijo hrbtenice in izboljšane načine zdravljenja skolioz pri otrocih ter kostnih tumorjev hrbtenice in medenice.
Čeprav so roboti dragi, pa se tovrstne investicije državi hitro povrnejo, so prepričani ortopedi. Manj je namreč zapletov po operacijah, zdravljenje v bolnišnici in bolniška odsotnost pa sta krajša. Za tovrstne posodobitve medicinske opreme je sicer mogoče dobiti tudi evropska sredstva, so še povedali na simpoziju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!