V začetku julija je bilo 200 gospodinjstev in 68 malih poslovnih odjemalcev v Sloveniji na zasilni oskrbi z elektriko. Letos je ta instrument, katerega cilj je preprečiti, da bi v primeru izrednih dogodkov na trgu odjemalec ostal brez elektrike, je pa na drugi strani relativno drag, doletel že več tisoč gospodinjstev in podjetij. V začetku leta prek tisoč odjemalcev Telekoma Slovenije, ki se je na hitro odločil, da ne bo več prodajal elektrike, aprila pa odjemalce skupine Elektro prodaja E.U., kateri je regulator Borzen odpovedal bilančno pogodbo.
Zasilna oskrba, ki jo zagotavlja Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo), je bila do letos zelo redko uporabljen instrument. Gre za zakonsko varovalko, ki v primeru insolventnosti ali odpovedi pogodb dobavitelja elektrike ščiti odjemalca pred odklopom elektrike. Prehod na zasilno oskrbo lahko kadarkoli zahteva tudi sam odjemalec, brez navedbe razloga. Ker je želja, da odjemalec ukrepa ne koristi dolgo, pa je storitev zasilne oskrbe po zakonu dražja od tržne cene (a ne za več kot 25 odstotkov).
Sezona odhodov
Do letošnjega leta je bil to zelo redko uporabljen instrument. Lani sta bila na zasilni oskrbi povprečno po dva gospodinjska odjemalca mesečno, kažejo podatki Sodo. A potem so cene elektrike začele naraščati in nekateri ponudniki tega niso prenesli. Večkrat smo pisali (na primer tukaj) o primeru Telekoma Slovenije, ki se je decembra lani odločil, da preneha z dejavnostjo prodaje elektrike. Državno podjetje je svojim 13 tisoč odjemalcem elektrike v času zelo negotovih razmer dalo le mesec dni dni časa, da si najdejo drugega dobavitelja. Tisti, ki jim ni uspelo, so v letošnje leto vstopili na zasilni oskrbi.
V začetku leta smo poročali, da je bilo takih na prvi dan letošnjega leta 1.954 odjemalcev. V sredini januarja jih je bilo še 1.340, od tega 1.270 gospodinjstev. Ker se je število zmanjševalo, je kazalo, da se bodo razmere umirile. A statistika kaže, da ni bilo povsem tako: konec januarja je bilo na zasilni oskrbi ponovno 1.586 odjemalcev, do marca je številka padla na 419, aprila pa se povzpela nazaj na 732. Kot so nam pojasnili na Sodo, je konec marca Borzen trem podjetjem iz skupine Elektro prodaja E.U. odpovedal bilančno pogodbo. Podjetje trenutno ne prodaja več elektrike gospodinjstvom, sodeč po navedbah na spletni strani pa še ima ponudbo za podjetja.
Do konca prejšnjega meseca (to je zadnji podatek Sodo) se je število gospodinjstev na zasilni oskrbi zmanjšalo na 216, število podjetij na 68. Povprečna doba na zasilni oskrbi je 14 dni za gospodinjstvo in 7 dni za podjetje.
Denis Sadiković/N1
Sedemkrat v letu dni dvignili ceno
Kot že napisano, je zasilna oskrba precej dražja od tržnih cen, pri čemer pa se ne upoštevajo maloprodajne cene na trgu, temveč tržne cene elektrike na borzi. Trenutna cena za visoko tarifo je 339 evrov za megavatno uro, za nižjo 221 evrov, kar je dva- do trikrat dražje od maloprodajnih cen, ki jih plačujemo slovenski odjemalci. Na Sodo pravijo, da elektrike ne morejo zakupovati vnaprej kot trgovci, saj ne vedo, koliko odjemalcev bodo imeli. Prav zaradi volatilnosti borznih cen so zadnje leto večkrat spreminjali cenik. Če so v preteklosti cene spreminjali enkrat letno, na tri leta ali celo na pet let, so jih v zadnjem letu dvignili že sedemkrat. Skupni prihodek iz naslova zasilne oskrbe se je v prvem polletju glede na lani močno povečal, a je še vedno relativno majhen (s 1.200 na 266 tisoč evrov).
Cena zasilne oskrbe je tudi skoraj trikrat višja od regulirane maloprodajne cene elektrike, ki po odločitvi vlade Roberta Goloba začne veljati septembra (največ 118 evrov na megavatno uro za visoko tarifo ter 82 evrov na megavatno uro za nizko tarifo). Ali bo regulacija vplivala tudi na ceno zasilne oskrbe, na Sodo še ne vedo. Uredbo preučujejo, pravijo.
Srdjan Živulović/Bobo
Zasilna oskrba je izhod v sili, saj prepreči odklop merilnega mesta, visoka cena pa je “spodbuda” odjemalcu, da si čim prej najde drugega ponudnika.
Varovalke v težki zimi
Trenutno se borzne cene elektrike po Evropi zaradi negotovosti v zvezi s plinom ponovno višajo in na trenutke dosegajo rekordne nivoje, kar bi teoretično lahko pomenilo, da bi še kateri od trgovcev zašel v težave. A danes sta na slovenskem trgu z elektriko poleg večjih trgovcev v lasti sistemskih družb Petrola, Holdinga Slovenske elektrarne in Gen energije, le še dva manjša (Sonce energija ter E-nergia gas and power).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!