Začel se je prvi letošnji vročinski val. Temperature lahko dosežejo vse do 36 stopinj Celzija, zato je agencija za okolje za jugovzhod Slovenije stopnjo vremenskega opozorila zaradi visokih temperatur zvišala iz rumene v oranžno, za druge dele velja rumeno opozorilo. Meteorologi opozarjajo še na puščavski prah, ki nas je dosegel, zrak bo tako do sobote prekomerno onesnažen z delci PM10.
Slovenijo je zajel prvi vročinski val, vrhunec pričakujemo v petek.
Takrat se lahko termometri povzpnejo vse do 36 stopinj Celzija, zato je agencija za okolje (Arso) za jugovzhod države stopnjo vremenskega opozorila zaradi vročine zvišala iz rumene v oranžno, ki velja med 12. in 24. uro. Ostala Slovenija medtem ostaja rumena.
Za sever Slovenije velja še rumeno opozorilo pred nevihtami. Lokalno so možni močnejši nalivi, piš vetra in udari strel. Hitro lahko narastejo hudourniški vodotoki, piše na spletni strani Arsa. Rumeno opozorilo za celotno državo je Arso izdal tudi za soboto.
Zaradi prehoda puščavskega prahu bo zrak do sobote prekomerno onesnažen z delci PM10. Onesnaženost zraka z delci ima lahko pomembne vplive na zdravje ljudi, zato na Arsu predlagajo redno spremljanje trenutnih ravni delcev na njihovi spletni strani.
Pijte veliko tekočin, zadržujte se v senci
Na Arsu in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da lahko visoke temperature vplivajo na zdravstveno stanje občutljivejšega dela populacije.
Sredi dneva in popoldne zato priporočajo zadrževanje v senci in odsvetujejo velike fizične napore na prostem. “Telesu omogočimo odvajanje toplote s pravilno izbiro oblačil in zadostnim uživanjem tekočin,” priporoča NIJZ.
Daljše obdobje vročine lahko namreč povzroči različne težave in pregretje telesa – kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico (kratkotrajno izgubo zavesti) in vročinsko kap.
Vročina lahko najbolj prizadene starejše, otroke, nosečnice, pa tudi bolnike. Bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja.
Po navedbah inštituta lahko vročina prizadene tudi osebe s socialnoekonomskimi problemi, denimo brezdomce, socialno izolirane in prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov. Prizadene lahko tudi posameznike, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom okolja, denimo onesnaženemu zraku, ali pa imajo slabše bivalne pogoje, pa tudi delavce, ki delajo na prostem, in prebivalce mest.
Ob tem na NIJZ poudarjajo, da v vročih dneh ne smemo pozabiti na druge. “Nekateri ljudje so bolj ogroženi. Posebej bodimo pozorni na znake prizadetosti pri njih. Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu,” svetuje inštitut.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje