Ministra Boštjančiča pozivajo k odstopu: "Vlada je izbrala kapital namesto ljudi"

Predlog sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost, ki bi uvedel proporcionalni zdravstveni prispevek, so pripravili v Civilni iniciativi Glas ljudstva, v začetku julija pa so ga v DZ vložili samostojna poslanca Miha Kordiš in Mojca Šetinc Pašek, poslanka Levice Nataša Sukič in poslanka SD Bojana Muršič. Po predlagani ureditvi bi 90 odstotkov zavezancev plačevalo nižji prispevek, 10 odstotkov pa višji.

A je vlada prejšnji teden sporočila, da zakonskega predloga ne podpira in da je potreben celovit pristop k spremembi sistema financiranja javnega zdravstvenega sistema.

"Moralni in politični škandal brez primere"

V iniciativi Glas ljudstva so nad odzivom vlade ogorčeni. Odločitev vlade, da zavrne predlog zakona, predvsem pa način argumentacije te zavrnitve, po njihovem mnenju nakazujeta, da želi vlada breme po njihovem krivičnega zdravstvenega prispevka zavestno pustiti na plečih najrevnejših, kar je po njihovem mnenju moralni in politični škandal brez primere.

Namesto da bi odpravila krivico, da najrevnejši plačujejo dvakrat več kot najbogatejši, jo vlada pod taktirko ministra Klemna Boštjančiča še zagovarja in utrjuje, menijo. Ogorčeni so tudi nad ravnanjem stranke SD. Njena poslanska skupina je sprva namreč podprla zakonski predlog in ga so-vložila v obravnavo v DZ, hkrati pa so ministri SD po podatkih, ki so na voljo iniciativi, glasovali za zavrnitev omenjenega zakonskega predloga.

"Z zavrnitvijo našega predloga je vlada pokazala svoj pravi neoliberalni obraz. Ni za ljudi, ampak ji gre za kapital" je na današnji novinarski konferenci, ki so jo pripravili skupaj s Sindikatom upokojencev Slovenije in Zvezo društev upokojencev Slovenije, poudaril nekdanji minister za zdravstvo in predstavnik iniciative Dušan Keber.

Argumente, s katerimi je vlada zavrnila predlog iniciative, je označil za "diletantske, pristranske, arogantne, lažnive in podcenjujoče", po mnenju Kebra kažejo tudi na popolno odsotnost empatije.

Predvolilna zaveza Goloba

Predstavnik iniciative Jaša Jenull pa je spomnil, da je bil pravični zdravstveni prispevek tudi ena izmed predvolilnih zavez strank trenutne vladne koalicije. Kljub javnim obljubam premierja Roberta Goloba, da bo že do konca leta 2024 ta prispevek preoblikoval v pravični prispevek, po katerem bo vsak prispeval enak delež v odvisnosti od svoje plače, se to ni zgodilo, je med drugim poudaril Jenull.

V negativnem mnenju vlade ni enkrat izpostavljeno, da tisti na dnu socialne lestvice v absolutni vsoti plačujejo dvakrat več kot tisti na vrhu, v odstotku so pa razlike deset do stokratne, je izpostavil Keber. V navedbi vlade, da je potreben celovit pristop k spremembi sistema financiranja javnega zdravstvenega sistema, pa vidi izgovor, da se nič ne naredi.

Kot najbolj groteskno pa v iniciativi izpostavljajo trditev iz stališča ministrstva za finance, da bi bila razbremenitev, od katere bodo imeli največ koristi revni, le malo učinkovita za davčno blagajno, ker bodo ljudje z minimalnimi dohodki porabili dodatnih deset ali dvajset evrov za hrano in zdravila.

"Minister za finance, ki na svoje sodržavljanke in sodržavljane gleda samo skozi prizmo fiskalne vzdržnosti, konkurenčnosti in gospodarske rasti, pri tem pa popolnoma zanemarja socialno pravičnost, kohezijo in solidarnost, na taki funkciji v socialni državi nima kaj iskati, zato ministra Boštjančiča pozivamo k odstopu," je poudarila predstavnica iniciative Katarina Rotar.

Ogorčeni tudi predstavniki upokojencev

Nad odgovorom vlade so ogorčeni tudi predstavniki upokojencev. Vladni odgovor razumejo kot sprenevedanje ter skrivanje dejstva, da s tem, ko se ne loti celovite prenove davčnega sistema in sistema socialnih prispevkov, podpira le interese kapitala, ni pa ji mar za ljudi, ki živijo na pragu revščine in plačujejo enak oziroma višji prispevek kot tisti z višjimi mesečnimi dohodki. V sindikatu in v Zvezi društev upokojencev Slovenije zato pozivajo vlado in državni zbor, da uresničita zaveze, dane ljudem, in sprejmeta zakon, ki bo po meri večine Slovencev in Slovenk, je poudarila Nevenka Lekše iz Sindikata upokojencev Slovenije.

Glas ljudstva vse tri poslanske skupine poziva, da podprejo predlog za odpravo krivične ureditve in zagotovijo, da vsi prebivalci države plačajo pravičen in enak delež svojega prihodka za potrebe javnega zdravstva. Če koalicijski poslanci tega ne bodo storili, bodo po mnenju iniciative dokončno dokazali, da sedanja oblast še daleč ni v službi socialne države in ljudi, temveč v službi kapitala.

Kaj na to pravijo v SD in Levici

Poslanka Muršič, ena od vložiteljev zakona, poziva k odstopu finančnega ministra ni želela komentirati, je pa poudarila, da tako poslanci kot vladni ministri iz stranke SD odločno podpirajo predlog zakona, ki so ga vložili.

Boštjančičeve pomisleke, navedene v mnenju, sicer razumejo in so po besedah Muršič na mestu, saj bo z zakonom največje breme na plačah, zaradi česar je, kot je dodala, treba iskati tudi druge vire za financiranje obveznega zdravstvenega prispevka.

Pričakuje, da bodo najbolj optimalno rešitev v nadaljnjem zakonodajnem postopku poskusili poiskati skozi socialni dialog.

"Vsekakor je takšen sistem, kot ga imamo sedaj, ko vsi, ne glede na dohodek, ki ga imamo, plačujemo isto, za SD absolutno nesprejemljiv," je poudarila in dodala, da se v stranki to področje trudijo urediti že leta.

"Ljudje, ki imajo nizke prihodke, si zaslužijo, da plačujejo manj, tisti, ki imamo višje prihodke, pa smo dolžni plačevati več – ker živimo v socialni državi. Menim, da bi lahko v dveh letih, odkar je bil obvezni zdravstveni prispevek sprejet, te zadeve res uredili," je sklenila poslanka.

Da progresivni zdravstveni prispevek ostaja koalicijska zaveza, je poudaril tudi poslanec Levice Matej T. Vatovec, ki je dodal, da gre za eno osnovnih platform stranke, pri kateri bodo vztrajali do konca mandata.

Dejstvo, da se v Gibanju Svoboda niso sopodpisali pod zakonski predlog, ne pomeni tudi nepodpore predlogu, pa je poudaril poslanec Svobode Lenart Žavbi. Spomnil je, da se rešitve glede možnosti uvedbe progresivnega zdravstvenega prispevka iščejo že dolgo časa.

Doslej je bilo na mizi že več kot 30 rešitev, "vsaka ima svoje težave in prednosti, o stvareh se bo treba pogovoriti," je poudaril. Izpostavil je še, da zaradi vložene pobude za referendum o zakonu o prostovoljnem končanju življenja, zakonov s področja zdravstva ne morejo obravnavati.