Menu Item
Potem ko so lanske poplave izbrisale največjo kolonijo breguljk v Sloveniji, so iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) sporočili, da se te znova vračajo v navpične peščene stene. Te so morali urediti v društvu, saj je območje izgubilo naravni potencial za njihovo gnezdenje.
Lanske poplave so čez noč izbrisale največjo kolonijo breguljk v Sloveniji, ki je štela kar 1.300 parov.
S ciljem, da bodo ponovno gnezdile ob Savi v Sneberjah, so v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, v okviru projekta Boj za obstanek, tudi letos spomladi uredili peščene brežine za gnezdenje naše najmanjše vrste lastovk.
“Spomladi, še preden so se breguljke vrnile iz prezimovališč, smo si ogledali stanje brežin ob Savi v Sneberjah in takoj nam je postalo jasno, da je območje izgubilo potencial za rekordne številke, kot smo jim bili priča v lanskem letu. Tudi letos smo jim morali urediti navpične peščene stene za gnezdenje, v upanju, da jih prepoznajo kot primerne za gnezditev in se k nam vrnejo v čim večjem številu. Po končani ureditvi smo lahko le še čakali, ali bo naš trud poplačan,” so zapisali v DOPPS.
Že prvi obisk kolonije je prinesel žarek upanja
Med gnezdilno sezono so v društvu budno spremljali, koliko breguljk se je vrnilo. Kot pravijo, je že prvi obisk kolonije v maju prinesel velik žarek upanja. Nad Savo, v bližini urejene peščene stene, so tako lahko znova opazovali številne breguljke.
“Nekatere so že začele kopanje gnezdilnih rovov. Le-teh smo že ob prvem obisku našteli 250. Monitoring kolonije smo izvedli še nekajkrat, in vselej je število gnezdilnih rovov raslo, dokler se ni ustavilo pri številki 600. Družbo so jim delali posamezni, a toliko bolj barviti čebelarji. Naravovarstvena akcija je torej ponovno uspela nad vsemi pričakovanji,” so navdušeni v DOPPS.
Takšne akcije za breguljke ključnega pomena
Kot kaže, so tovrstne naravovarstvene akcije za breguljke ključnega pomena. Navpične peščene brežine, četudi nastanejo s pomočjo človeka, takoj prepoznajo kot primerne za gnezdenje. To sicer ne preseneča, saj se vrsta sooča s hudo “stanovanjsko krizo”.
V naravnem rečnem koritu vodna sila sama dolgoročno poskrbi za obilje primernih gnezdišč – strmih peščenih brežin. Zaradi regulacije pa naše reke izgubljajo naravno rečno dinamiko, nove navpične brežine le redko nastanejo in breguljke postajajo vse bolj ogrožene. Praktično vse znane kolonije breguljk ob rekah v Sloveniji so postale popolnoma odvisne od vsakoletnih izvajanj naravovarstvenih akcij s strani članov DOPPS.
“Vsakršna podpora in posluh pri izvajanju tovrstnih akcij so dobrodošli, sicer bodo breguljke na naših rekah izumrle,” so še zapisali v društvu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje