Menu Item
V Evropi, sodeč po zadnji raziskavi Greenpeacea, število letov z zasebnimi letali raste. Julija lani se je namreč število v primerjavi z januarjem povečalo za kar 250 odstotkov, kar kaže, da je bila večina letov namenjena za prosti čas potnikov. Poleti je bilo največ letov opravljenih v Sredozemlju — denimo Nica, Ženeva in Palma de Mallorca, v hladnejših mesecih pa so se preusmerili na območje Alp. Kaj pa v Sloveniji? Kdo leti z zasebnimi letali in koliko stane najem? Jih res uporabljajo zgolj bogati petičneži? Direktor podjetja Janez Let, v katerem zasebne lete ponujajo že 20 let, je dejal, da gre v resnici za precej manj glamurozen posel.
Glavne prednosti najema zasebnega letala so gotovo fleksibilnost, udobje in zasebnost. Potniki lahko namreč sami določijo čas odhoda in prihoda, kar omogoča hitre odločitve in spremembe načrtov, ne da bi morali razmišljati o letalskih povezavah, pojasnjujejo v podjetju AlpAvia, ki pri nas ponuja najem zasebnih letal.
“Zasebna letala nudijo več prostora in udobja, kar omogoča prijetnejše potovanje. Potniki lahko delajo ali se sprostijo v zasebnem okolju,” so dejali. Ker lahko zasebna letala pristanejo tudi na manj znanih in manjših letališčih, ki so bližje končnim destinacijam, potniki prihranijo precej časa. Ne nazadnje se potniki izognejo tudi dolgemu čakanju na letališčih. Zadostuje namreč, da so na lokaciji zgolj 15 minut pred vzletom.
Kakšno je povpraševanje po zasebnih letalih pri nas?
Po besedah AlpAvie, ki ponuja letalo Cessna Citation Mustang C510 s štirimi potniškimi sedeži, so najemi zasebnih letal — zlasti med poslovneži — v zadnjih letih postali vse bolj priljubljeni.
“Pogostost najemov se razlikuje glede na regijo in letni čas, a na splošno je trend naraščajoč. Približno 50 odstotkov naših strank je slovenskih državljanov, 30 odstotkov avstrijskih, preostalo pa predstavljajo državljani ostalih sosedskih držav.”
V podjetju We.fly s tremi letali pokrivajo ves svet, največ povpraševanja pa je za lete po Evropi. Mesečno imajo nekaj najemov (oziroma odvisno od sezone), med strankami prevladujejo poslovneži. Teh je 70 odstotkov, zasebnih najemov je okoli 30 odstotkov.
Predstava, ki jo ima veliko Slovencev o zasebnih letih, je namreč napačna.
Trga za ultra velika zasebna luksuzna letala v Sloveniji ni, pripoveduje Matej Cerar, pilot in direktor podjetja Janez Let, ki najeme zasebnih letal ponuja že 20 let. Letno opravijo več 100 zasebnih poletov. “V svoji karieri še nisem doživel primera, da bi nekoga peljal nekam na kavo, kar lahko vidimo pri svetovno znanih zvezdah. S takšnimi letali letijo kakšne znane rock skupine, slavni športniki ali politiki. Da bi pa Slovenec najel takšno letalo, se zgodi nekajkrat na leto.”
V večini primerov slovenskih ponudnikov zasebnih letov torej ne govorimo bogatih petičnežih, ki bi nad oblaki radi uživali v kozarcu penine in kaviarju, temveč o poslovnih najemih.
V Fraportu so za N1 povedali, da so od januarja do konca septembra zabeležili 2.309 pristankov in vzletov skupaj, kar je 3,7 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani. “Večina zasebnih letov je znotraj Slovenije, kjer so najpogostejši leti na letališča v Lescah, Portorožu in Mariboru. V tujino je največ zasebnih letov na letališča v Beogradu, Zrenjaninu in Zürichu.”
Na portoroškem letališču so v preteklosti med prihodi imeli predvsem majhna športna letala, a so jih letos izpodrinila prestižna poslovna letala.
Strankam je vsak trenutek pomemben
Matej Cerar je postregel s konkretnim in pogostim primerom strank.
“Reciva, da morate s sodelavci na konferenco ali sejem, kamor ne leti nobena redna (in direktna) letalska linija, vaš urnik pa je omejen. Imate dve možnosti; lahko se peljete z redno linijo in (večkrat) prestopate. Nato se morate z javnim prevozom odpeljati še na končno destinacijo, vaš delodajalec pa mora plačati še hotel, kjer boste prespali, saj letalo proti domu odleti šele naslednji dan. To pomeni tudi več denarja za dnevnice. Lahko pa se odločite za najem zasebnega letala, ki vas bo domov pripeljalo že isti večer.”
Po njegovih besedah to možnost izkoristijo podjetja in stranke, ki ne želijo izgubljati časa in energije.
Kaj pa cena?
V podjetju AlpAvia so pojasnili, da je cena najema odvisna od destinacije, saj se letališke pristojbine zelo razlikujejo od mesta do mesta: od 200 do 1.000 evrov za letalo, kot je Mustang C510. To za stranko v povprečju pomeni od 2.800 do 3.300 evrov na uro letenja.
V podjetju Janez Let za povratni let iz Ljubljane v Stuttgart računajo med 4.500 in 5.000 evri. Letalo potnike nazaj v Ljubljano pripelje v istem dnevu, na letalu pa lahko sedi šest ali sedem ljudi. “Če si ceno deli več ljudi, je to primerljivo s ceno letalske vozovnice za redno linijo in ostalimi stroški, ki pridejo zraven. Kot rečeno, spanje v hotelu, taksi itd.”
A cene najema so lahko še nižje. Zgodi se, da morajo z letalom po eno samo stranko recimo v Benetke. Takrat to objavijo na svoj Facebookovem profilu in širši populaciji ljudi prevoz ponudijo po nižji ceni, ki znaša nekaj 100 evrov. Tako so recimo v četrtek ponudili let Ljubljana—Sarajevo—Ljubljana za največ štiri osebe po ceni 1.600 evrov. V sredini septembra pa je bil za tri osebe na voljo tudi polet iz Ljubljane v Luksemburg po ceni 490 evrov.
V podjetju We.fly cene najema niso razkrili.
Posodobljeni osnutek predloga podnebnega zakona uvaja dajatve na zasebne lete z letali z manj kot 20 sedeži. Lastnik zrakoplova naj bi po novem moral plačati enkratno podnebno dajatev v višini 250 evrov na osebo na opravljen vzlet ali pristanek v Sloveniji.
Deportacije, transplantacije in prevoz bolnikov: Večina primerov ni glamurozna
Zasebna letala so v resnici mnogo več kot prevoz podjetnikov in bogatih petičnežev. Ko se pokvari vladno letalo falcon, naši politiki letijo z enim od letal podjetja Janez Let.
Podjetje sodeluje tudi pri prevozu organov za transplantacijo, med epidemijo je opravljalo repatriacijske lete. Ključno je tudi pri deportacijah. “Predstavljajte si človeka, ki je agresiven in spremstvu policije, na redni liniji.”
Večkrat jih najamejo gibalno ovirani ljudje in bolniki, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja ne morejo tvegati, da bi sedeli v istem prostoru še z 200 drugimi ljudmi. “Gre za bolnike, ki so v Sloveniji obupali in bi radi zdravljenje poskusili v tujini.”
Po besedah Cerarja so med strankami tudi podjetja, ki jih na pomoč pokličejo v primeru okvar v proizvodnji. “Del proizvodnje stoji, rezervni del ali strokovnjak za popravilo pa lahko pride šele čez nekaj dni, kar bi pomenilo ogromno finančno škodo. Zato podjetje raje tvega nekaj tisoč evrov, da strokovnjaka z letalom pripeljemo takoj. Strošek takšnega leta je namreč neprimerno nižji.”
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje