Zasipanje z odpadki? "Na kraškem svetu, ki je očem skrito, se veliko dogaja"

Prebivalci Novega Sveta v občini Logatec že vsaj od januarja 2022 - torej dobra tri leta in pol - opažajo, da je na tem kraškem in gozdnatem območju nenavadno veliko prometa.

Po makadamski gozdni poti, ki so jo do takrat uporabljali zgolj domačini in okoliški kmetje, se je vsak dan kar naenkrat "od jutra do večera" vozilo na desetine tovornjakov.

Okoliški prebivalci sprva niso povzročali pretirane panike, temveč so za informacije, kaj se dogaja, vprašali revirne gozdarje. "Gozdar je na moja vprašanja odpisal, da imajo izvajalci vsa dovoljenja, in da na lokacijo, ki je polna brezen in vrtač, vozijo zemljo z Ljubljanskega barja," pripoveduje ena od članov Civilne iniciative Ohranimo notranjski kras.

Ta se je oblikovala, ker naj tovornjaki kraškega območja, torej vrtač, ne bi zasipali zgolj z zemljo. Tja naj bi vozili tudi "gradbene odpadke, plastiko, druge neidentificirane materiale, ki v naravnem okolju nimajo mesta", in celo "komunalni mulj".

Naslednje mesece so domačini opazovali tovornjake, ki so na lokacijo sredi gozda, ki je od glavne ceste oddaljena slaba dva kilometra, "masovno odlagali odpadke in zemeljske izkope".

Avgusta 2022 so v civilni iniciativi odločili, da zasipanje vrtač prijavijo okoljski in kmetijski inšpekciji, obvestili pa so tudi Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) in občino Logatec.

Opozorilo z občine: Kraške vrtače niso deponija

Slabo leto kasneje, aprila 2023, se je oglasila tudi občina: natančneje občinska okoljska inšpekcija, ki je skupaj z zavodom za varstvo narave v občinskem glasilu objavila precej ostro besedilo.

"Zadnje čase opažamo, da se vse več vrtač na območju občine Logatec zasipava z velikimi količinami oporečne zemljine, v kateri se skrivajo gradbeni in drugi smrdljivi odpadki neznanega izvora. Vse pod pretvezo agromelioracij in pogosto brez ustreznih dovoljenj," so zapisali občinski inšpektorji.

Opomnili so, da gre za kraška tla, pod katerimi so podzemne jame in razvejani pogosto neznani kraški vodni tokovi. Poudarili so, da so prav podzemne kraške vode izjemnega pomena za ljudi, saj iz njih "v Sloveniji črpamo kar 95 odstotkov pitne vode".

V nadaljevanju objavljenega besedila so občinski inšpektorji s prstom pokazali še na lastnike zemljišč, ki zasipanje vrtač na črno na svojih parcelah dovolijo.

"Obremenjevanje in uničevanje okolja je tudi kaznivo dejanje. Lastniki zemljišč se verjetno niti ne zavedajo, da so za takšno ravnanje lahko kazensko odgovorni."

"To je tempirana bomba"

Po besedah civilne iniciative tovornjakov leta 2023 nekaj časa niso več opazili. Kaj je razlog, ne vedo. A že 2024 naj bi se vrnili še v večjem številu. Na dan so jih domačini videli med 50 in 60, šlo naj bi za tovornjake podjetja Rešet in Šuštar, zasipanje pa se nadaljuje tudi letos.

"Najbolj me skrbi voda, torej podtalnica. Gre za kraški svet, kar pomeni, da vse pronica," opozarja članica civilne iniciative.

"Prepričana sem, da je to tempirana bomba. Danes ali jutri še ne bomo opazili posledic, čez nekaj let pa gotovo. Kaj se dogaja v Novem Svetu, vedo vsi pristojni, saj smo obvestili prav vse. Zakaj nihče ne ukrepa? Tam se dogaja organiziran okoljski kriminal," je ostra.

Kdo zasipa vrtače?

Vrnimo se v leto 2022, ko so domačini na terenu večkrat opazili Maksimilijana Trebušaka, direktorja podjetja Klasan Plus iz Sinje Gorice.

Podjetje je takrat v postopku pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja zavod za varstvo narave prosilo za strokovno mnenje.

Kot je razvidno iz dokumenta, ki ga hranimo v uredništvu, bi moral Klasan Plus v Novi Svet voziti zemljino z območja obnove železniške proge Ljubljana - Brezovica. Temu je ZRSVN prikimal, a ob upoštevanju določenih naravovarstvenih ukrepov oziroma pogojev.

Že štiri mesece kasneje je zavod za varstvo narave dobil informacije, da podjetje pogoje krši. Čeprav bi moralo z deli končati do začetka pomladi, so tovornjaki vozili naprej.

Še več: ZRSVN naj bi takrat dobil podatke, da podjetje Klasan Plus v Novi Svet "neprekinjeno dovaža" material že od leta 2020.

"V spodnje plasti naj bi se odlagalo naravi škodljive snovi, čez pa plasti zemljine," so strokovnjaki z zavoda zapisali v prijavi, ki so jo posredovali okoljskim inšpektorjem.

Brez okoljevarstvenega dovoljenja

Čeprav je ZRSVN dovolilo zasipanje vrtač z zemljino, pa Klasan Plus nikoli ni pridobil okoljevarstvenega dovoljenja. To so za N1 potrdili na okoljskem inšpektoratu, ki je zoper podjetje ukrepalo.

Inšpektorica je najprej z ustno odločbo prepovedala vnašanje zemeljskega izkopa in gradbenih odpadkov, nato pa je podjetju oziroma direktorju Trebušaku odredila, da mora "ves nezakonito odložen zemeljski izkop, pomešan z gradbenimi odpadki, odstraniti, in ga oddati pooblaščenemu zbiralcu ali izvajalcu obdelave gradbenih odpadkov".

Ker podjetje odločbe ni spoštovalo, ga je k temu inšpektorica prisilila z globo: skupno je podjetju naložila tri kazni po 10.000 evrov.

Decembra 2023 je šlo podjetje v stečaj, do 11. julija 2024 pa je poslovalo kot Klasan Plus d.o.o. v stečaju.

"Terjatve, ki so nastale zoper podjetje Klasan Plus v skupni višini 30.000,00 EUR, ker zavezanec kljub pravnomočnim in izvršljivim aktom ni poravnal denarnih kazni v izvršilnem in prekrškovnem postopku in izpolnil odrejene obveznosti o odstranitvi nezakonito odloženih gradbenih odpadkov in zemeljskega izkopa pomešanega z gradbenimi odpadki, so bile prijavljene v stečajno maso," so pojasnili na okoljskem inšpektoratu.

Drugo podjetje, isti šef?

11. julija 2024, torej na dan, ko je podjetje Klasan Plus ugasnilo, je okoljevarstveno dovoljenje za vnos zemljine na dotično območje dobilo podjetje Eko Company z Loga pri Brezovici.

Direktorica podjetja Eko Company je Sandra Selan, ki je po naših informacijah partnerica Maksimilijana Trebušaka - torej nekdanjega direktorja propadlega Klasan Plusa.

In po besedah domačinov je prav Trebušak tisti, ki tudi zdaj vodi delo na gradbišču.

V spodnjem videu si lahko ogledate prizore iz Novega Sveta. Gre tako za nove kot tudi posnetke iz preteklih let.

Prijava na policijo

Območje, ki ga zasipajo, ima po javno dostopnih podatkih številne naravovarstvene statuse. Med drugim spada v območje Nature 2000, posebno varstveno območje Trnovski gozd – Nanos in osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri. Prav to je zavod za varstvo narave v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja upošteval.

Zapisal je, da je nasipavanje vrtač z zemljino sprejemljivo, a mora podjetje Eko Company spoštovati več pogojev. "Teh pa se investitor oziroma izvajalec ne drži," so na ZRSVN pojasnili za N1.

Med drugim lahko dela na dotični lokaciji potekajo od ponedeljka do sobote med 7. in 17. uro, vrtač pa se ne bi smelo zasipati med močnejšim deževjem. A prav to se po besedah domačinov dogaja.

Prav tako bi dela morala potekati izven glavne razmnoževalne sezone. To pomeni, da bi morali med 1. marcem in 1. avgustom dela ustaviti, kar pa podjetje množično krši. To je ugotovila tudi okoljska inšpekcija, ki je podjetju izdala odločbo.

"Državni inšpektor je na terenu opozoril tako voznike tovornjakov kot osebje na območju nasutja, da kršijo izdane pogoje. Inšpektorji so se nato dogovorili, kako bodo ukrepali, da bi preprečili nedovoljeno dovažanje materiala," so pojasnili na ZRSVN, ki je lokacijo obiskal skupaj z občinsko in državno inšpekcijo. "Ali so bili predlagani ukrepi na terenu izvedeni, nam ni znano," so dodali na zavodu.

Okoljski inšpektorji od začetka junija niso preverjali, ali se je podjetje odločbe držalo. Je pa to preverila ekipa N1 in tovornjake ter bagre tudi fotografirala.

Sum kaznivega dejanja

ZRSVN je kot strokovna služba inšpektorje večkrat opozorila na nepravilnosti, in sicer, "da se na področju izvajanja nasipavanj v okolici Logatca na kraškem vrtačastem svetu, ki je očem skrito, 'veliko dogaja'."

Lani so na primer zaznali večjo deponijo, jo prijavili vsem inšpekcijam, na policijo pa podali sum kaznivega dejanja.

Inšpekcija: Ni res, da nismo ukrepali

"Zavračamo navedbo, da v zadevi nismo ukrepali, saj smo v okviru svojih pristojnosti že izvedli ustrezne ukrepe in v postopku izdali odločbe," okoljski inšpektorji vračajo žogico zavodu za varstvo narave.

Po njihovih besedah so postopki dolgotrajni, ker morajo inšpektorji delovati zakonito. To vključuje preverjanje dejanskega stanja, varovanje pravic vseh udeleženih strank ter upoštevanje pravnih sredstev, ki so strankam na voljo.

"S tem se zagotavlja pravna varnost, objektivnost odločanja in spoštovanje načela zakonitosti, kar je temelj učinkovitega in poštenega inšpekcijskega nadzora," so jasni.

Pozivi k ukrepanju, v skrbeh tudi občina

Številni okoliški prebivalci so prepričani, da inšpektorji pravilnosti ne odkrijejo, ker podjetje odpadke pravočasno prekrije z zemljino in kamenjem.

Zato zahtevajo, da se vsa dela na dotičnem območju, dokler skladnost z zakonodajo ni zagotovljena, ustavijo. Po njihovem mnenju bi pristojni morali preveriti vsa izdana dovoljenja in postopke ter pregledati stanje tal, podzemnih voda in ekosistema. Prepričani so, da je nujna celovita presoja vplivov na okolje, ne nazadnje pa tudi mikrobiološka ter kemijska analiza.

Letos spomladi se je zaradi številnih pritožb domačinov znova oglasila občina. Ministrstvu za okolje je poslala dopis, v katerem je opozorila, da težki kamioni uničujejo lokalne ceste, ki so blatne, prašne in včasih celo neprevozne. Poudarila je, da si zato v prihodnje želi biti kot stranski udeleženec vključena v izdajo okoljevarstvenega dovoljenja.

Še pred poslanim dopisom so se občinski predstavniki s podjetjem Eko Company celo dvakrat sestali.

"Na sestanku je predstavnik podjetja, g. Milan Trebušak, poudaril, da ima podjetje vsa potrebna soglasja za zasipavanje, obenem pa se zaveda, da je občinska cesta zaradi povečanega prometa s tovornimi vozili izpostavljena poškodbam, zaradi česar so v podjetju izrazili pripravljenost redno vzdrževati omenjene ceste," so na občini pojasnili za N1.