Menu Item
Pred odborom za delo, družino, socialne zadeve in invalide je potekalo zaslišanje kandidata za ministra za socialno prihodnost Simona Maljevca. Odbor je z devetimi glasovi za in petimi glasovi proti njegovo predstavitev ocenil kot ustrezno. Novoustanovljeno ministrstvo se bo ukvarjalo s tremi področji, in sicer: dolgotrajno oskrbo, stanovanjsko politiko in ekonomsko demokracijo. Med ključne naloge pa je Maljevac postavil zagotovitev kakovostne in pravične dolgotrajne oskrbe, ki bo v ospredje postavila posameznika, varen in dostopen dom, ki bo dosegljiv vsakomur, in udeležbo zaposlenih, ki bodo sodelovali pri upravljanju, lastništvu in dobičku podjetij.
Po potrditvi zakona o vladi na zakonodajnem referendumu in njegovi uveljavitvi poteka reorganizacija vlade Roberta Goloba. Med tremi novimi ministrstvi je tudi ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga bo, če mu bo pristojno odbor državnega zbora prižgal zeleno luč, prevzel Simon Maljevac.
Idejo za ustanovitev novega ministrstva je podal koordinator Levice Luka Mesec, ki pa je zaradi blokade zakona o vladi prevzel vodenje ministrstva za delo. Mesec je bil dolgo časa tudi glavni kandidat za vodenje ministrstva za solidarno prihodnost, vendar si je pred nekaj meseci premislil in se odločil, da bo ostal minister za delo. Ker pa je vodenje novoustanovljenega ministrstva pripadlo nekomu iz kvote stranke Levica, so se organi stranke odločili, da kandidat postane aktualni državni sekretar na ministrstvu za delo Simon Maljevac. Ministrstvo se bo ukvarjalo s področji stanovanjske politike, dolgotrajne oskrbe in ekonomske demokracije.
Maljevac je povedal, da bosta državna sekretarja na novem ministrstvu Luka Omladič in Klemen Ploštajner.
Ministrski kandidat je v uvodni predstavitvi načrta dela ministrstva za solidarno prihodnost predstavil področje stanovanjske politike. “Stanovanje dojemam kot ključno dobrino, predstavlja streho nad glavo in dom za vsakega posameznika. Naš cilj na ministrstvu je, da bi vzpostavili razvojno politiko, ki bo temeljila na kakovostnih, dostopnih in varnih domovih. To mora biti cilj naše družbe in razvoja družbe, v kateri živimo. Hrbtenico stanovanjske politike vidim v gradnji javnih najemnih stanovanj in vzpostavljanju mreže akterjev, ki bodo delovali pod enotnimi pogoji in bodo deležni javne podpore,” je poudaril Maljevac.
Dodal je, da je treba v državi zagotoviti produkcijo stanovanj, ki bodo dostopna in kakovostna, za to pa mora poskrbeti država. Ocenil je, da je bilo področje stanovanjske politike eno bolj zanemarjenih področij na ravni države, saj politike niso bile razvojno usmerjene, prav tako pa niso bile podprte z ustreznimi finančnimi viri in kadri. Omenil je, da je država v preteklosti prepustila stanovanjsko politiko trgu in iznajdljivosti posameznikov, trg pa ni bil zmožen zagotavljati zadostnega števila kakovostnih in dostopnih stanovanj.
“Ker se nismo ukvarjali s stanovanjsko politiko, smo v Sloveniji posledično priča eni izmed največjih rasti cen nepremičnin v Evropski uniji. Priča smo močnemu zaostajanju gradnje s potrebami, letno se v povprečju zgradi manj kot 4 tisoč stanovanj, večanju nedostopnosti in krepitvi zadolževanja prebivalstva in krčenju lastništva in rasti tržnega najema,” je dejal Maljevac.
Da bodo lahko zagotovili dovolj kakovostnih in dostopnih stanovanj, je ministrski kandidat predlagal oblikovanje stabilnega in robustnega sistema gradnje najemnih stanovanj s strani stanovanjskih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij. Kot trdi Maljevac, bo za to treba zagotoviti ustrezno proračunsko financiranje, ustrezno zemljiško politiko in oblikovanje dolgoročno predvidljivega okolja za stanovanjske sklade.
Cilj je, da v času te vlade ustrezno podpremo realizacijo že načrtovanih projektov stanovanjskih skladov, občin in neprofitnih stanovanjskih organizacij in do konca mandata oblikujemo sistem, ki bo zmožen zagotoviti vsaj dva tisoč stanovanj na leto, je poudaril Maljevac.
Še letos pa bodo po njegovih napovedih pripravili ukrepe na področju kratkoročnega turističnega oddajanja stanovanj, ki je vplivalo na dvig cen in manjšanje ponudbe najemnih stanovanj predvsem v mestih. Do konca mandata bodo uredili področje minimalne dolžine najemne pogodbe, regulacije najemnin in učinkovitejšega reševanja sporov, je še dodal.
Na vprašanja članov odbora, povezanih s stanovanjskim področjem, se je strinjal, da so evidence na tem področju pomanjkljive. Oblikovali jih bodo v skladu s priporočili računskega sodišča, je zagotovil. Ob vprašanju o aktivaciji fonda nezasedenih stanovanj pa je dejal, da lahko oddajanje spodbudijo na različne načine. Aktivacije se bodo lotili glede na vzroke, zakaj so stanovanja prazna. Nekatera so prazna zaradi špekulacije in kopičenja stanovanj kot oblike investicij, nekatera so prazna zaradi sprememb v lastnikovem življenju, nekatera pa zaradi lokacije, je povedal.
Na vprašanje glede dodeljevanja zgrajenih stanovanj je odgovoril, da upa, da bodo splošno dostopna, ker bo stanovanj dovolj, prednost pa bodo imeli tisti, ki stanovanja še nimajo, in tisti z nižjimi dohodki.
Dolgotrajna oskrba mora biti cenovno dostopna in dosegljiva vsem
Maljevac je poudaril, da so za dolgotrajno oskrbo zaradi naraščajočega deleža starejše populacije, ki potrebuje pomoč v vsakdanjem življenju, potrebne ključne sistemske rešitve na ravni države. Kot prioriteto je izpostavil pripravo celovitega in izvedljivega zakona o dolgotrajni oskrbi in zagotovitev sistemskega financiranja, ki bosta zagotovila dostopno dolgotrajno oskrbo vsem, ki jo potrebujejo.
V nadaljevanju je postregel s podatki o številu oseb, ki v Sloveniji potrebujejo dolgotrajno oskrbo in kakšne pomanjkljivosti ima zakon, ki ga je državni zbor sprejel decembra 2021 pod vlado Janeza Janše. Napovedal popravke zakona, uveljavitev katerega, se je z novembrskim zakonodajnim referendumom prestavila na 1. januar 2024.
“Kot tri glavne mejnike reforme lahko opredelim določitev primerne časovnice za zagotovitev materialnih pogojev za delo, primernega kadra in potrebne sistemske, podporne ter informacijske rešitve za izvajanje dolgotrajne oskrbe, pravočasno, ustrezno in usklajeno izvedene vse aktivnosti za zagotovljeno financiranje dolgotrajne oskrbe, predvsem pa vključitev vseh ključnih deležnikov,” je poudaril Maljevac.
Med poglavitne izzive na področju dolgotrajne oskrbe je naštel še manko delavk in delavcev, ki izvajajo dolgotrajno oskrbo, predolge čakalne vrste v domovih za starejše, nujnost krepitve javne mreže dolgotrajne oskrbe in pretirano institucionaliziranost dolgotrajne oskrbe za odrasle do 65 let.
“Dolgotrajna oskrba mora biti dosegljiva vsem, starejšim moramo zagotoviti, seveda, če si to želijo, da čim dlje ostanejo doma,” je še dodal kandidat za ministra za solidarno prihodnost.
Na vprašanje poslanke SDS Karmen Furman, kdaj bo zaživel zakon o dolgotrajni oskrbi, je spomnil, da novela zakona, potrjena na novembrskem referendumu, prelaga izvajanje zakona s 1. januarja 2023 na 1. januar 2024. Tega se bodo po njegovih zagotovilih držali.
Na vprašanje več opozicijskih poslancev, kakšen bo sistemski vir financiranja dolgotrajne oskrbe, pa je odgovoril, da so v načrtu za okrevanje in odpornost že podane “neke zaveze”, medtem ko za podrobnejšo izvedbo potekajo pogovori z ministrstvom za finance.
Tudi vprašanje kadrov v dolgotrajni oskrbi, ki so ga izpostavljali v SDS, so že začeli reševati, je zagotovil. Pri tem intenzivno sodelujejo s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije, vključili pa so tudi zavod za zaposlovanje. Podrobnosti o urejanju kadrovske problematike na področju dolgotrajne oskrbe bodo sicer znane februarja, ko bo javna predstavitev tako analize stanja kot predlaganih ukrepov. Ob tem je izpostavil pomanjkanje kadrov na področju pomoči na domu, kar bodo morali rešiti in tudi finančno dodatno podpreti, da se ne bi razrasel črni trg.
“Prihodnost bo solidarna, ali pa je ne bo”
Ministrski kandidat Simon Maljevac je na zaslišanjem pred pristojnim odborom predstavil tudi področje ekonomske demokracije, ki je sistem, kjer zaposleni sodelujejo pri upravljanju, lastništvu in dobičku podjetij. Kot je povedal, bo na ministrstvu za to področje skrbel direktorat za ekonomsko demokracijo, cilj direktorata pa bo vključevanje državljanov v proces sprejemanja odločitev glede ekonomskih vprašanj v družbi in spodbujanjem lastništva zaposlenih kot tudi v vlogi delavcev.
“Podjetja v lasti zaposlenih so bolj družbeno odgovorna, so bolj vključujoča, bolj trajnostna in bolj učinkovita,” pravi in dodaja, da nobeno podjetje v to ne bo primorano. “Naša želja je zgolj, da preko sprejema ustrezne zakonodaje in ustanovitve podpornih institucij in ozaveščanja, to omogočimo tistim podjetjem, ki bodo to prepoznala kot neko dodatno vrednost tako zase in kot za svoje zaposlene,” je pojasnil.
Maljevac je napovedal tudi vložitev predloga zakona za udeležbo zaposlenih v lastništvu, ki bo pripravljen po ameriškem modelu, vendar bo prilagojen evropskemu in slovenskemu prostoru. Po njegovem mnenju pa bo delo direktorata za ekonomsko demokracijo tesno povezan s sodelovanjem z drugimi resorju, predvsem z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstvom za gospodarstvo.
“Če želimo zgraditi solidarno družbo, prijazno do ljudi vseh generacij, moramo vzpostaviti močno in splošno dostopno javno mrežo storitev dolgotrajne oskrbe, politiko, ki stanovanje razume kot dom in ne kot tržno blago, ter smernice za razvoj demokracije na delovnem mestu, ki lahko edina ukroji naše gospodarstvo po meri delavca, skupnosti in ne kapitala,” je še povedal Maljevac.
Svojo predstavitev pred pristojnim odborom DZ pa je zaključil z besedami: “Prihodnost bo solidarna, ali pa je ne bo.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje