Menu Item
Možnosti, da bi premier Janez Janša na razrešitev Igorja Zorčiča vezal zaupnico, po mnenju ustavnega pravnika Igorja Kaučiča pravo ne dopušča. Medtem pa ustavni pravnik Saša Zagorc na vprašanje, ali je pravno gledano zaupnico mogoče vezati na razrešitev predsednika DZ, ne odgovarja tako nedvoumno.
Razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča tudi prejšnji petek ni uspela. Na tajnem glasovanju jo je podprlo 45 poslancev, proti pa ni glasoval nihče. Dve glasovnici sta bili neveljavni, opozicijski in nepovezani poslanci pa so še pred glasovanjem napovedali obstrukcijo in zapustili sejo.
Koalicijski poslanci bodo očitno poskusili še tretjič, kar je napovedal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec. V oddaji 24UR ZVEČER pa je po množičnih protestih, ki so na ljubljanskih ulicah potekali v petek popoldne, Branko Grims iz vrst SDS namignil, da bi lahko Janša na glasovanje o razrešitvi predsednika DZ vezal vprašanje zaupnice.
Kršitev načela delitve oblasti
Redni profesor Pravne fakultete ljubljanske univerze, ustavni pravnik Igor Kaučič, je prepričan, da je odgovor na vprašanje, ali lahko premier veže zaupnico na odločitev o razrešitvi predsednika DZ, preprost. Ne.
Kot razloži v nadaljevanju, poznamo dve vrsti zaupnice – splošno in vezano. Pri prvi gre za presojo predsednika vlade, ali ima v državnem zboru potrebno podporo za vladanje, za potrditev tega pa potrebuje 46 glasov ali več, torej absolutno večino.
Pri vezani zaupnici pa ustava predpostavlja, da premier veže zaupnico vladi na sprejetje zakona ali druge odločitve v DZ. “Ampak pri tem gre za odločitve, ki jih vlada predlaga v sprejetje državnemu zboru. V tem primeru velja večina, ki jo ustava ali poslovnik določa za sprejetje zakona ali druge odločitve,” pove ustavni pravnik.
“Če recimo predsednik vlade veže zaupnico na sprejetje državnega proračuna, je za njeno izglasovanje potrebna relativna večina. Ko pa gre za akt državnega zbora, kjer vlada ne predlaga tega akta, je odločanje del avtonomije DZ. Na to predsednik vlade ne more vezati zaupnice,” razlaga Kaučič.
Šlo bi namreč za kršitev načela delitve oblasti, razloži Kaučič in poudari, da to načelo pomeni, da je vsak v svojem rajonu avtonomen.
Načelo delitve oblasti ima dva pomembna elementa:
– ločitev posameznih funkcij oblasti, kar med drugim pomeni, da so tudi organi oziroma nosilci teh posameznih vej oblasti ločeni oziroma ne morejo biti isti in
– obstoj zavor in ravnovesij med posameznimi vejami oblasti.
“Gre za razmerja znotraj parlamenta”
Čeprav je Krivec na pomisleke, ali je zaupnico mogoče vezati na glasovanje o razrešitvi Zorčiča, odgovoril, da jo je “mogoče vezati na čisto vsako glasovanje v DZ”, Kaučič to brezpogojno zavrača.
117. člen ustave sicer pravi, da lahko predsednik vlade vprašanje zaupnice veže tudi na “druge odločitve v državnem zboru”, a ustavni pravnik poudarja, da v tem primeru ne gre za razmerje med vlado in parlamentom, temveč za razmerja znotraj parlamenta.
“Pravo v trenutni situaciji na dolgi rok ne more nuditi odgovorov”
Drug ustavni pravnik s Pravne fakultete UL Saša Zagorc medtem na vprašanje, ali je pravno gledano zaupnico mogoče vezati na razrešitev predsednika DZ, ne odgovarja tako nedvoumno.
“V tem primeru se bodo kar kresala mnenja, saj ne za eno ne za drugo stran ne morem napovedati, kdo in kako bo odločil o dopustnosti zahteve,” pravi.
Politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič je morebitno odločitev premierja Janeza Janše, da veže zaupnico na odločitev, ki je v domeni DZ, na Twitterju označil za “simbolni in politični napad na avtonomijo parlamenta in načelo ločitve oblasti”.
Izvolitev in razrešitev predsednika DZ kot tudi predlaganje teh postopkov je v izključni pristojnosti državnega zbora in njegovih poslancev, vlada s tem nima ničesar, ob tem pa naj bi bili posamezni poslanci popolnoma avtonomni, razlaga Zagorc. “Pri tem vprašanju ne bi šlo zgolj za razrešitev predsednika DZ, ampak tudi za odločanje o položaju vlade. Nekateri bi rekli, da se s tem pretirano zmanjšuje avtonomnost poslancev, saj bi pravzaprav morali hkrati odločati o dveh ločenih stvareh,” nadaljuje in doda, da bi imeli poslanci po izglasovani zaupnici še vedno vpliv na izvolitev novega predsednika DZ, pa tudi novega predsednika vlade.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!